[Tone]

Ma daj nehaj, naj že nekdo pokaže regulator, ki skrbi za čim bolj temeljito praznenje zalogovnika. Če ga ni pa nehajte s propagiranjem 400€ elektronike.
Če ima pa kdo rešitev za 300€ manj pa z besedo na dan.

To, da ob 4h ponoči začnem greti bajto s črpako Alfa na ful, s temperaturo dvižnega voda 60°C in povratkom 55°C to zame ni nobena pamet, noben computer, to je eno navadno sranje.

Z dvižnim vodom na 70 in povratkom pod 40°C se da bajto ogreti hitreje, zalogovnik pa izkoristiti veliko bolje in to brez elektronike.

[milanjungic]

Ne vem kdo kaj propagira? Naj se javi. Meni je vseeno ali vgradiš elektroniko za 100€ ali za 400€, me bolj zanima kako jo nastaviš, da ti vozi sistem.

To, da boš začel gret ob 4h.. Bučke. Saj bi še enkrat pisal kako se moja stara neizolirana bajta z 20 let starimi okni odziva na režim, ki sem ti ga predlagal, pa ne bom. Ti pa si se zapičil v zalogovnik, kot da je ta edini del tvojega ogrevalnega sistema. Pa še vedno ne razumem, v čem je problem?

Brez veze se razburjaš. Vsak ima svoje izkušnje in svoja znanja. Če misliš, da boš nadmudril obstoječe reštve, ki jih je razvila stroka, izvoli, morda ti rada. Morda dosežeš efekt, morda celo tak, da se ti bo tisti dodatni ventil na povratku in nevem-kaj-še finančno povrnil prej kot v 10 letih. Ko pa boš dosegel deltaT 30°C (brez, da bi za 3x povečal površino radijatorjev), pa prijavi patent, ker boš zadel žebljico na glavico. Ok?

[Tone]

Lej če zgoraj radiatorju dvigneš temperaturo za 20°C, jih lahko spodaj ohladiš za vsaj 20°C. Bolj ko je voda v radiatorju različnih temperatur, lepše se sloji, oziroma radiator ima po celi dolžini približno enak vertikalni toplotni profil. Torej vse govori za to, da bi imelo smisel dvigniti temperaturo dvižnega voda, krepko znižati pretok in bo nazaj prihajalo pod 40°C.
Vse regulacije pa delajo na čim nižji temepraturi dvižnega voda, potem se priporoča Alfo, ki ob odprtih ventilih na radiatorju navije pretok preko vseh smiselnih mej in ergo v zalogovnik ti šiba 60°C in to z vso hitrostjo, tako da povzroči še vrtinčenje vode.

Zavedam se, da 80 dvižnega voda ni prijetno, če že imamo avtomatiko bi lahko poslala 80 samo na začetku, prvo uro + da čas začetka gretja prilagodi temperaturi zalogovnika, valjda je razlika ali imaš v zalogovniku 60 ali 85°C. Je pa simpel nastaviti dvižni vod na 60 in terati isti režim neglede na temperaturo zalogovnika.

Samo to me moti, očitno pa drugih ne, ker pač še niso začeli razmišljati s stališča zalogovnika. Naj ponovim, 30% bolje izkoriščen zalogovnik pomeni manj kurilnih ciklov, manj obiskov v kurilnici, večji izkoristek peči, počasnejše staranje peči in dimnika.... Vse to s parimi dodatnimi vrsticami kode v avtomatiki in kakem temepraturnem senzorčku za 5€.

Itak pa nima smisla, vsak svojo avtomatiko hvali, vsi v verigi pa imajo več, če prodajo dražjo avtomatiko in večji zalogovnik - ergo, nevidna roka trga dela za .... kupca... malo morgen

[jack_1]

Tudi mene zanima, kako optimalno izkoriščati zalogovnik in se mi zdi Tonetovo razmišljanje v pravo smer. Kako to izvesti pa...

Opažam, da, zaradi visoke temperature dvižnega voda in posledično visoke temperature povratka, se voda v zalogovnikih zelo hitro zmeša. Posledica je ta, da je po določenem času v zalogovniku voda zmešana na nekih 45°C, kar mi, glede na potrebe, ne pomaga dosti. Elektronika ocenjuje napolnjenost zalogovnikov na 35%, zame je to praktično 0.

Višja T, pri kateri se vklaplja črpalka na povratku po kurjenju (da ne meša še bolj vode) in nižje hitrosti črpalk na ogrevalnih krogih sicer malo pomagajo, ampak še vedno ni to to.

Ker planiram vgradnjo kolektorjev tudi kot podporo ogrevanju, bi bilo idealno, da bi bila voda kar najbolj razslojena in spodaj kar se da nizka T (in logično zgoraj čim višja), saj bi bil izkoristek definitivno boljši. Npr, po začetku kurjenja se T v zalogovniku spodaj prej spušča kot dviga, kar pomeni, da bi lahko zjutraj zakuril (npr. četrtinko), ob lepem sončnem dnevu v prehodnih obdobjih pa bi nekaj dodalo tudi sonce. Če bo T spodaj čez 40°C pa vprašanje, če bo kaj efekta.

Ideja s termostatskimi ventili na povratku radiatorja se mi zdi zanimivo razmišljanje.

Tako da Tone, ne moti samo tebe, moti tudi mene. :wink: Razlika je le, da sem popoln amater kar se tega tiče in lahko samo razmišljam o tem.

[milanjungic]

Kakorkoli balansiraš pretok in temperature, moraš imeti pred očmi enačbo oddane toplote (pretok x razlika temperature dovoda/povratka x specifična toplota vode). Pri tem je specifična toplota vode temperaturna konstanta in je pri 80°C slabša kot pri 60°C.

[Romzis]

Ma daj nehaj, naj že nekdo pokaže regulator, ki skrbi za čim bolj temeljito praznenje zalogovnika. Če ga ni pa nehajte s propagiranjem 400€ elektronike.
Če ima pa kdo rešitev za 300€ manj pa z besedo na dan.

To, da ob 4h ponoči začnem greti bajto s črpako Alfa na ful, s temperaturo dvižnega voda 60°C in povratkom 55°C to zame ni nobena pamet, noben computer, to je eno navadno sranje.

Z dvižnim vodom na 70 in povratkom pod 40°C se da bajto ogreti hitreje, zalogovnik pa izkoristiti veliko bolje in to brez elektronike.

Tone, grem stavit da se zalogovnik prazni ciklično. Samo malo se je treba z nastavitvami poigrat, pa fino je da ko je segret, je po celi višini kar se da enako. Prepričan sem tudi, da se tudi ogreje ne v enem ciklu.
Primer: pri ogretem zalgovnmiku na 80°C štartaš ogrevanje. Recimo da je povratek na 70°C. Preostanek, katerega ne mešaš v dvižni vod, pelješ na dno zalogovnika (itak, ker je tja speljan povratek). Ko daš cel zalogovnik enkrat skozi, ima vsa voda v njem tam okrog 70°C. Potem pa gremo na nov ciklus, kjer bo povratek tam enih 60°C (in še vedno lepo uporaben za ogrevanje za naslednji ciklus). Druga opcija pa je, da nastaviš pretoke ultra nizko, da so povratki praktično hladni in zalogovnik uporabiš v enem ciklu. Seveda zaradi manjših pretokov ta cikel traja precej dlje kot cikel v prvem primeru.

Pa brez veze se pritožuješ. Regulator si lahko narediš tudi sam - kakšen šolski mikrokontroler stane malo več kot štruca kruha, rabiš še AD in Da konverterje, kakšen tranzistor morda ali rele in "malce" znanja da vse skupaj spogramiraš. Pumpam in ventilom se pa itak ne moreš izognit.

Verjetno bi šlo pa tudi s čim podobnim:http://www.ika.si/ogrevalna-tehnika/oprema-za-kotlovnice/ventili-navojni-cevni-pribor/termostatski-mesalni-ventili-thermomat-mix-com
Za dvig povratka sicer ni dober (bi moral pogrunatat nekaj drugega), bi pa utegnil delovati v ogrevlanem krogu kot omejevalnik temperature.

[solomojster]

Povratne vode ne vračamo vse v zalogovnik ampak jo preko mešalnega ventila pošiljamo nazaj v sistem ogrevanja.Vremenska postaja pa nam na podlagi zunanje temperature in meritev izračuna koliko vroče vode bo zajela na dvižnem vodu.Ne vem od kod ideja ohlajat radijatorje do 40 stopinj.
Povratni vod pa bi moral imet neko konstanto ,kjub različnim zunanjim temperaturam, tako da jo lahko usmerimo na ustrezno višino zalogovnika.
Če pa hočemo še kaj več, si lahko omislimo tudi nadgradnjo v tem stilu;
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.d-s-weicherding.de/SolarthermieLivedaten.htm">http://www.d-s-weicherding.de/SolarthermieLivedaten.htm</a><!-- m -->

Kurjenje drvi naj bi se izvajalo v popoldanskem času ko sonce da vse od sebe ,mi pa po potrebi naložimo in dogrejemo.

[kremenckov ata]

Tone povedat boš moral še kakšne radiatorje ima tip. Sem se ravno igral z coradotovimi plehnati pa grejejo samo po diagonali ne glede na pretok hock: Upam da ima vsaj hidravlično uravnotežen sistem. Tole je sicer of topic za temp povratka je pa zelo pomebno.

[BB]

Jaz osebno se nebi preveč obremenjeval s temperaturo povratka ter razslojevanjem v zalogovniku saj že sama fizika poskrbi da zadeve delujejo...

V mojem primeru se zadeva meša ter razslojuje b.p. Povratek je dokaj nizek nekje 40-50 stopinj ter se ga dodaja nekje na 3/4 višine zalogovnika. Odvzem je pa par cm pod dovodom iz peči na drva in deluje že kar hitro po tem ko smo začeli kuriti v peči...


LP, BB

Skica:
[img]httpunichr("58")//s8unichr("46")mojalbumunichr("46")com/1246128_17658477_20455382/ogrevanje/shema-ogrevanja_zunichr("46")jpg[/img]

Dodati je treba da kar nekaj senzorjev še ni pravilno zmontirano in imajo zaenkrat še kar lepe pogreške

[Tone]

Povratek radiatorjev na 3/4, to je pa zanimivo, kako ti to deluje in kakšen zalogovnik imaš, kako je narejena zaščita pred pretiranim mešanjem.
Po moji logiki slabo, saj se cel zalogovnik približno enakomerno ohlaja. Je pa naravnost trapasto, da je tudi talno speljano na 3/4 zalogovnika. Po moje bi boljše delovalo, če bi zalogovnik priklopil povsem na dnu. Mogoče je drugače pri talnem, kjer so pretoki manjši in so morda šanse, da hladna voda prej potone predno se vse zmeša.
Bi bilo pa zelo zanimivo segreti cel zalogovnik na 85 in greti samo z radiatorji.

[JozkoPetarda]

Edina logicna izbira za povratek iz talnega je na dno zalogovnika... Ker je temperatura te vode vedno krepko nizja kot temperatura v zalogovniku. S povratkom radijatorjev pa je ze bolj komplicirano.... Ampak jaz bi dal povratek na spodnjo tretjino. Ce ga imas na 2/3 je v zacetni fazi, ko je zalogovnik poln, prevec mesanja vroce in hladne vode... Razslojevanje ni idealno.

A obstajajo kaksni elektromagnetni ventili s katerimi bi lahko naredil "kretnico" da bi preklapljal povratek radiatorjev na zeljeno visino zalogovnika (v odvisnosti od temperatur)

[jack_1]

To tudi mene zanima, zakaj se povratek vedno vraca spodaj. Pri zacetku kurjenja se preklopi povratek na zgornji 2/3, da kotel cimprej doseze delovno temperaturo, obratno pa ne. Opcija, da pri doloceni T povratka vraca regulacija vodo zgoraj oziroma visje je verjetno mozna.

Laicno razmisljanje. Ko je voda v zalogovniku recimo enakomerno vroca povsod (npr.80) se povratek vraca spodaj, potem pa vedno bolj proti vrhu (odvisno koliko priklopov je moznih). Oziroma v odvisnosti na nek delta T med povratkom in plastmi v zalogovniku.

[Žerjavar]

To tudi mene zanima, zakaj se povratek vedno vraca spodaj.

Ali te to čudi? Temperatura povratka iz ogrevalnih teles je tako nizka, da zalogovnik ne sme biti nikdar tako hladen. S tako temperaturo nima smisla filati ogreval.

[Tone]

Polnjenje zalogovnika s povratkom na 2/3 je smiselno samo, če se ti gre da bi bil zgoraj zalogovnik par minut prej vroč. Za peč je pa to povsem nepomembno, saj mešalni ventil poskrbi, da je temperatura vode v peč konstantna. Skratka veliko bolj smiselno je dati motorni preklopni ventil na povratek iz radiatorjev. Tak ventil dela recimo[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")firstunichr("46")si/STRANI/a-ROTODIVERTunichr("46")htm]Firšt[/url], sam imam 3, krmili se jih z 230V, ko je napetost prisotna, se ventil obrne na en izhod, brez napetosti pa na drugega.Problem je, kako ga krmiliti, za Seltrona ni nihče pokazal, da bi to imel. Lahko bi uporabil sončni diferencialni termostat, ki bi pri večji temperaturi iz radiatorjev kot je v spodnjem delu zalogovnika, preklopil ventil na polovico ali še višje.

[jack_1]

Žerjavar, mišljeno je bilo, ce je povratek precej bolj vroc kot dno zalogovnika.

Npr. Po koncanem kurjenju je zalogovnik na vrhu ogret na 75, na 2/3 na 70, spodaj pa na npr. 35. Ker gre za ogromen odjem pac nikoli ni povsem poln. In potem je hkrati potreba po toploti velika, v radiatorje gre npr. 65, povratek je npr. 60.

Torej je to res nesmiselno posiljat na npr. sredino zalogovnika?