PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri peč na drva + zalogovnik + el. bojler

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#31
Dvig povratka skrbi, da kotel nikoli ne obratuje s pre-nizko temperaturo, kar vpliva na izgorevanje, količino saj in tudi sam izkoristek kuriva.
Zagotovo je tukaj za nek normalen denar najboljša opcija Seltronov WDC 20, kateri skrbi za krmiljenje povratka, gretje sanitarne vode in ogrevanje po vremenski krivulji, po želji je možno dodati tudi sobno enoto.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#32
(16.12.2024 ob 09:09)zamot1 Napisal: Dvig povratka je mogoče potreben samo na začetku sezone ko prvič zakuriš in je sistemska voda hladna, ko pa se vse pregreje pa ni več potrebe če imaš hranilnik in kuriš na drva, pogoj je vsakodnevno kurjenje. Na občasnem kurjenju na vikendih pa ga je dobro imeti, dvig povratka mislim.
Ob njegovi uporabi gre kar nekaj toplote skozi dimnik ven in pomagamo soncu greti
Preverjeno.

Jaz sem vrgel ven. Poleg tega, da mi je kotel spustil na varu kljub varovanju povratka (torej ni bilo zarad kondenza, bilo je zarad napake pri izdelavi), se tudi meni zdi, da se je v kotel vračalo preveč toplote. Sedaj imam drugo sezono brez tega. Nobenga kondenza ni. Hranilnik itek nikoli ni čisto hladen, ker ga uporablja še TČ. Vsaj 30°C je tudi spodaj vedno, in da imam pri 30°C toplih stenah kotla še na tej temperaturi rosišče, bi morala bit vlaga v dimu vsaj 750% (karikirano).
#33
Še eno vprašanje vezano na to... Trenutno so v hiši bili navadni venitli. Zamenjal bi jih s termostatskimi. Ali je smiselno to, če bi imel vremensko vodeno regulacijo?
#34
Osebno mislim da nima pomena. Imel boš sobni korektor, in to je to. Samo moč posameznega radijatorja lahko prilagodiš izgubi prostora ki ga ogreva z pripiranjem oziroma uravnavanjem pretoka preko spodnjega ventila. Oziroma, če izvedeš (ali ti nekdo to uredi) dobro hidravlično uravnoteženje, termostatski ventili niso potrebni po mojem.
#35
Montaža termostatskih ventilov je smiselna če imaš predimenzionirane/prevelike radiatorje in vremensko vodeno regulacijo z mešalnim ventilom  se da z uravnoteženjem in  nastavitvami doseči dobro regulacijo v posameznih prostorih, je pa to odvisno še od tega kako so napeljane cevi do radiatorjev; enocevni, dvocevni sistem.  Dolgoročno veliko nastavljanja in čakanja na rezultate, in spet nastavljanja....
#36
ja radiatorji so preveliki oz. veliki. Jih je prejsnji lasnik hise zamenjal in so kar zajetni. npr. v spalnici ki je cca 15 m2 je 2 meterski radiator.
#37
(17.12.2024 ob 15:20)lopow Napisal: ja radiatorji so preveliki oz. veliki. Jih je prejsnji lasnik hise zamenjal in so kar zajetni. npr. v spalnici ki je cca 15 m2 je 2 meterski radiator.

Za začetek pripreš malo pretok skozi radijator. Spodnji ventil zapiraj (po malem, po pol obrata), dokler ogrevanje prostora ne postane primerno. Če nikakor ne uspe, potem je pač potrebno dat termostate. 

Zajetni radijatorji sicer niso nič slabega, ker lahko malo spustiš tudi temperaturo na dvižnem vodu. Ko bo pa zalogovnik in mešalna baterija, bo pa zato krivulja nižja, in morda bo toplota v hranilniku malo dlje na voljo. Morda v sistem ne bo treba s 50°C na dvižnem vodu, ampak bo recimo zaradi velikih radijatorjev 43°C dovolj ob zunanji temperaturi 0°C. Ali morda še manj, kdo ve. Sam nimam ravno najboljših radijatorjev (so pa veliki), in imam 44°C na dvižnem vodu ob zunanji 0°C.
Pogosto kolnem ker zavzamejo veliko prostora (oz. zasedejo kar nekaj tekočih metrov ob stenah, kamor ni možno prislonit potem nobene omarice ali česa drugega), imajo pa večji kosi ob steni tudi svoje prednosti.
#38
Imaš lastna drva ? Koliko jih porabiš na sezono ?

Če nimaš časa so peleti + 300-500l zalogovnik tople vode naslednja najbojša stvar (zakaj ZT: da se peletnik manj časa prižiga, sploh v prehodnih obdobjih).


Tč je bolj primerna za energetske objekte z malo izgub (stare dobro sanirane in neh novogradnje).


Če boš sedaj kupil ne vem 1500l zalogovnik, ga sedanja peč zelo verjetno ne bo napolnila v 2 urah (ter bo za novega uplinjaki premajhen, za TČ odveč), in boš spet moral popoldne in zvečer dežurati na novo nalaganje.
Kakšno peč imaš ? Koliko kg drv gre notri ? Če se od spredaj vidi v dimnik, potem bo izkoristek zelo slab.


Recimo stara klasika s "policami" (https://www.centrometal.hr/portfolio/eko...14-110-kw/   "centrometal eko ck p" ima tako, je pa res, da je tam večji prostor za drva, npr 40 kW model ima 140l, 35kW model 125.2l, 30 kW model 110.3...) vs uplinjak z lambdo, za prvo boš potreboval 45 kg, za drugo 25 kg drv, s tem da imajo uplinjaki dosti večji nalagalni prostor, zato ponavadi nalagaš največ dvakrat.

Jaz dobim v staro klasiko (doma narejena peč) nekje 6 polen dolžine ~33 cm, volumen nalagalnega prostora nekje slabih 80l (~ 40 x 40 x 50 cm), spodaj vzdolžno 2 velika, potem prečno 2-3 srednje velika  in v zgornji vrsti 2 manjša + malo drobiža za zakuriti od zgoraj (vse je seveda lepo zloženo, ne samo notri nametano).
Koliko je masa polen ne vem, prva sarža odgori lepo, vse naslednje se drva "kuhajo" na 50-60C.


Da segrejemo vodo iz 20 na 80C (zalogovnik volumen 800l), koliko kg suhih bukovih drv je potrebno, izkoristek peči 60% (drva -> topla voda) ?
izkoristek velja za peč "policami", kakšen Viadrus je maks. 50%.
Nekje ~23 kg drv.

izračun:
1) Najprej izračunajmo potrebno energijo za segretje vode:
* Q = m * c * ΔT
* m = 800 L = 800 kg (gostota vode je 1 kg/L)
* c (specifična toplota vode) = 4.187 kJ/kg°C -  (štiri cela sto sedeminosemdeset)
* ΔT = 80°C - 20°C = 60°C

Q = 800 kg * 4.187 kJ/kg°C * 60°C = 200,976 kJ -  (dvesto tisoč devetsto šestinsedemdeset) //če bi bil izkoristek 100%, bi bilo 13.4 kg drv dovolj

2) Kurilna vrednost suhih bukovih drv je približno 15,000 kJ/kg  (15 tisoč)

3) Ker je izkoristek peči 60% (0.6), potrebujemo več drv:
* Potrebna energija = 200,976 kJ / 0.6 = 334,960 kJ (tristo tisoč ...)

4) Izračun potrebne mase drv:
* Masa drv = 334,960 kJ / 15,000 kJ/kg = 22.33 kg

Potrebujemo približno 22.3 kg suhih bukovih drv.


Je pa res, da ponavadi ne izprazniš zalogovnika na 20C, če ga na 40C (iz 80C), je delta T 40C, kar pomeni nekje 15.55 kg drv. Zalogovnik s T=80C in 800l tople vode ima nekje 64.7 kWh energije.
Pretvorba iz kJ v kWh: kilojoule delimo s 3600, da dobimo kilovatne ure (kWh).
Peč z nazivno močjo 25 kW ga bo tako ogrevala 2.588 ure  (64.7 / 25), takrat "samson" (regulator vleka) seveda ne sme zapirati primarnega zraka.
1x večji zalogovnik (800 + 800 oz. 2 * 800) bo peč ogrevala 2 * 2.588 ure.



Izkoristek drv na klasiki:
https://www.podsvojostreho.net/forum/sho...#pid765485
https://www.podsvojostreho.net/forum/sho...#pid641393
S tem da je tip obsesivno posesivno dežural ob peči in spreminjal sekundarca.
Citat:- dežural sem kot debil
- pucal kot cepec
- kuril lepo bukovino namesto čim cenejših odpadkov


za varovanje povratka so vsaj 3 opcije ("oventrop", ki ga tovarniško uporabljajo slovaški attacki je četrta ?)
https://podsvojostreho.net/forum/showthr...499&fid=18

opcija 2 je najbolj stroškovno ugodna,  elektrika samo za obtočne črpalke

3 zahteva še motorne seltron ventile ter wdc20 za 414b shemo ?

sam wdc20 je 350 eur (brez tipal)
https://trgovina.varcno-ogrevaj.si/izdel...nja-wdc20/

s tipali in sobno enoto nekje 500 eur
https://trgovina.varcno-ogrevaj.si/izdel...cd20-bela/


Če se da uporabiti cenejši wdc10 ne vem (uradno ne) za najbolj pogosto shemo (peč, zalogovnik, bojler s sanitarno vodo).


Citat:Če bi bilo možno bi vezal tako, da bi ogreval tudi bojler s sanitarno vodo, (da bi šlo čim manj elektrike)
Potem mora imeti bojler notri dovolj veliko (dolgo) kačo (izmenjevalec) + grelci.

Tisto kar prodajajo v Merkurju Tiki 80l, nima notri izmenjevalca.

Za 300l mora biti izmenjevalec vsaj 3m^2, drugače traja dolgo,  predolgo.

Hanzi
https://www.podsvojostreho.net/forum/sho...pid1027486
Če ima termostatske ventile na radiatorjih lahko celo sezono vozi z "vta in vtc od esbe".Predvidevam da več kot 60C za DV ne potrebuješ pri 24/7 ogrevanju.
Nastavi na 60 DV in potem termostatski ventili na radiatorjih "odpirajo" samo toliko, da ni notri savna.

Edino za ogrevanje boljerja s sanitarno vodo bi moral uporabiti nek termostat s histerezo vezan na obtočno črpalko med ZT in bojlerjem, da neha greti, ko npr. temperatura vode v boljerja  doseže 50C, in začne spet ogrevati, ko  temperatura vode pade na 40C.

(12.12.2024 ob 19:59)Hanzi Napisal: A si upravicen do subvencije? 
Potem naredi kpl kotolvnico pa potegni subvencijo. 
Ce ne drugace pa s kreditom. 
Tako bos pa leto kupil seltrona, drugo leto pa pec ki bom imela svojo pamet in bos seltrona prodajal. 
Za 100m2 ne rabis 2k zalogovnik tudi vprasanje ce ga lahko postavis. (Sirina vrat, visina stropa, tudi grel ga bos kar nekaj časa s klasično pecjo. )
Za vsrovanje povratka in regulacijo v radiatorje lahko uporabis termostatske zadeve (vta in vtc od esbe recimo), ampak dolgorocno zmaga seltron oziroma vremenska ki jo bos dobil na TC oziroma uplinjevalnem kotlu

(16.12.2024 ob 22:01)lopow Napisal: Še eno vprašanje vezano na to... Trenutno so v hiši bili navadni venitli. Zamenjal bi jih s termostatskimi. Ali je smiselno to, če bi imel vremensko vodeno regulacijo?

Ali povsod termostatske ventile(odprte na določeni stopnji) 

ALI navadne čisto odprte (kjer bi rad, da je toplo) in vremensko regulacijo.

Oboje je je protislovje in zmeda.

Pri vremensko regulaciji premisli, kje bo notranji senzor.
Vem da primer, ko ga imajo v jedilnici, zraven je kuhinja, kjer se dosti peče v pečici in takrat tipalo zazna, da je temperatura previsoka in neha ogrevati.
Posledično je povsod drugje hladneje kot bi moralo biti.
#39
po premisliku in prebiranju komantarjev, ter še po posvetu na "terenu" sem se odločil. torej 2000l zalgovnik bom "opremil" s Seltron wdc20 in pač potrebnimi mešalnimi ventili in tipali.
Cenovno... poleg zalogovnika še cca vsaj 1500€. Dela se pa v lastni režiji in po Seltronovi shemi, kjer je še dodaten mešalni ventil pri zalogoniku, za hiter zagon tople vode.
#40
Ker nisem našel nikjer drugje, se mi zdi da tema najprimernejša za moje vprašanje.

Imam peč na drva, 2000L zalogovnik in sledečo inštalacijo (https://ibb.co/d077ZcNM) od leve proti desni:
1. Bojler za sanitarno vodo
2. Gretje delavnice
3. Talno gretje
4. Radiatorji

Na vodu za talno gretje je šel ventil in posledično gre v sistem voda z previsoko temperaturo. Glede na to da bo potrebna menjava me zanima ali bi bila smiselna "nadgradnja" električni mešalni ventil.

Kar sem na hitro pregledal bi bilo potrebno:
Rotacijski mešalni ventil ESBE VRG131 (cca 80€)
SBE ARA661 – 230 V motorni pogon (cca 150€)
ESBE CRA112 – električni regulator (cca 500€)

To je sestavljeno na podlagi laičnega raziskovanja po spletu
#41
Najbolje in pravilno bi bilo Seltron WDC20 in WDC10.
Mehansko lahko: Rotacijski mešalni ventil 3X ESBE VRG131 (cca 80€)
3xSBE ARA661 – 230 V motorni pogon (cca 150€) Ali Seltron. To bi bila nadgradnja. Samo regulator za talno pa ni preveč smiselno.
1 2 3
Iskanje po temi