[Zaspanc]

Sam sem poskušal 2 varianti pri takorekoč identičnih pogojih (Tzun) po par dni skupaj:
a) 1. stopnja, delovanje praktično 24h brez prestanka pri cca 1kW inputa
b) 3. stopnja, 15÷20 vklopov dnevno, delovanje 1/3 do 1/2 časa pri cca 1.4kW inputa
Zaključka vam ne bo težko potegniti...

[bk9105]

Zakaj vklopov ne vežete na Tpv, izklopov pa na Tdv?

[duc]

Zakaj vklopov ne vežete na Tpv, izklopov pa na Tdv?

Prehitro bi se izklopila, kljub nezadostnemu odjemu radiatorjev.

[bk9105]

Ja, če ti radijatorji na temperaturi x grejejo premalo, potem jih moraš ogrevati na več kot x, čas delovanja bo daljši.
Sicer se je pa moj zapis nanašal na problem s kratkimi obdobji mirovanja.

[csamo001]

Sam sem poskušal 2 varianti pri takorekoč identičnih pogojih (Tzun) po par dni skupaj:
a) 1. stopnja, delovanje praktično 24h brez prestanka pri cca 1kW inputa
b) 3. stopnja, 15÷20 vklopov dnevno, delovanje 1/3 do 1/2 časa pri cca 1.4kW inputa
Zaključka vam ne bo težko potegniti...

... da bi blo fajn na 2. stopnji probat? 

---

Zdaj odvisno kaj je mišljeno z "nižanjem dvižnega voda" in kakšna regulacija je pri first1 na delu. Moja izkušnja, ko se zadnje dni precej z grafi igram... Torej, če znižam krivuljo vremenske regulacije, potem se bo pri višjih zunanjih temperaturah dogajalo, da se bo izklop prožil bolj pogosto, ker TČ ne bo mogla delati na dovolj nizki stopnji, da bi zadostila zahtevi po nizkem dvižnem vodu; v nekem trenutku bo odjema preprosto premalo in TČ se bo izklopila.

Logičen ukrep je, da krivuljo premakneš višje, kar pa zna rezultirati v tem, da bo temperatura v hiši previsoka. Zame najbolj eleganten način, da se slednjemu izogneš je, da ji minimalni čas mirovanja nastaviš ustrezno dolgo (če krmilje ponuja to možnost).

Kakorkoli obračam zadeve nekak vedno pridem do zaključka, da je možnost nastavitve minimalnih časov mirovanja zelo dobrodošla in bo pomagala tako pri daljši življenjski dobi naprave (manj vklopov) kot morda tudi pri boljšem izkoristku. Če TČ namreč dalj časa miruje se ogrevalna voda v celotnem sistemu bolj ohladi, ko pa se TČ zažene na novo, bo šla na višjo modulacijo, kjer je bolj učinkovita kot na ekstremno nizkih obratih. Seveda je potem tudi koristna možnost omejitve modulacije navzgor, da ne dela na 100%, kjer so spet izpleni slabši.

Sam uporabljam eno in drugo; minimalni čas mirovanja imam trenutno nastavljen na 30 minut, modulacijo pa omejeno na 50%. Slednje pride zlasti prav pri tistih, ki imate TČ ponoči izklopljene in bi zjutraj po nepotrebnem nažgale na polno

tudi sam sem prišel do podobnih ugotovitev, seveda to velja pri nas na radiatorjih in urnikih, npr. pri sebi ugotavljam, da nima smisla tdv nastavit pod 37C, ker se potem št. vklopov pri malo večjih zunanjih temp. npr 12C eksponentno poveča, takrat ni večjih izgub in naj pač dela on-off, ugodje tako nič ne trpi. Modulacija te TČ ne gre pod 1KWh to pomeni, če celi dan laufa porabi najmanj 24KWh, povprečna poraba za ta mesec se giblje nekje 17KWh/dan, prihajajo zelo kmalu nižje temp. kjer bo povsem druga slika...bi pa tudi zelo cenil možnost nastavitve minimalnih časov mirovanja

Samo to bi dodal, da je ta "37 stopinj tdv" pri vsakem drugačna, glede na izgube bajte in lastnosti ogrevalnega sistema.

---

Res je na dokaj visoki 65% modulaciji, ni pa to nobeno krmilje, zgolj termostat na PV med 35 in 29. Dt nekje 4 stopinje. In  pa crpalka miruje od 20 do 24 ure.
 Ce znizam modulacijo, casa mirovanja ne bom podaljsal, zgolj cas obratovanja. Nekako mi je cilj da cimvec casa miruje oz, da se ne "matra" cel dan zaradi nizke modulacije. Hkrati pa potrebujem dokaj visok DV, ker je zaporedno pred radiatorji vezana kaca bojlerja.

Menda ne gledaš na vse naprave tolk čustveno v življenju? Kišta je narejena da dela, ko bo crknila, bo ta odpoved lahko zaradi čisto xy zadeve in ne zaradi obratovanja dlje časa na nizki modulaciji. To je mnenje mnenje, seveda jo pa lahko zjutraj tudi božaš, če meniš da bo kaj boljše .

podpis  
pomoje je ni naprave katerih imamo nebroj v bajtah, ki bi požele toliko pozornosti kot naša IVT, no smo se pa vsaj nekaj naučili-kar tudi nekaj šteje, v kakšni srednji šoli bi za pa za tole mogoče dobili 5.ko pri raziskovalni nalogi....

Se mi zdi, da nas je večina, ki smo kupili to TČ, prvič na ogrevanju s TČ. Normalno, da smo ko mala deca. Če k temu še dodaš, da nas je večina tu gor tehnično radovednih... 

---

Zakaj vklopov ne vežete na Tpv, izklopov pa na Tdv?

Prehitro bi se izklopila, kljub nezadostnemu odjemu radiatorjev.

Če spet potegnem vzporednico z vremensko regulacijo, kjer izračunana temperatura dvižnega voda glede na krivuljo in ostale vhodne podatke tista, ki proži nižanje modulacije in v končni fazi izklop TČ, bi rekel, da imaš prav.

Logika vremenske regulacije je, da zniža modulacijo, ko temperatura dvižneva voda "trči" ob izračunano, če pa ni vremenske regulacije, pa bi vsako tako "trčenje" predstavljalo izklop. In imaš potem on/off-taktirko. Recimo, da kompenziraš z višje nastavljeno temperaturo, ampak to spet določene druge stvari za sabo potegne.

Kot sem že večkrat napisal: za furanje takšne TČ, ki ima samo svojo osnovno logiko, je po mojem najboljši sistem z zalogovnikom in diferenčnim termostatom, na izbrani fiksni stopnji modulacije, ki ko morda dvakrat letno prestaviš. Torej tako, ko ima Fery. Ostali pač kupujemo neke namenske regulacije, sami čaramo ali pa ročno prestavljamo (kar pa je najbrž vse prej kot optimalno).

[Zaspanc]

... da bi blo fajn na 2. stopnji probat? 

Sem se en cel popoldan+večer igral, pa razlike med 1. in 2. nisem opazil.
Šele preklop na 3. je naredil razliko.

[duc]

Razlika se pozna samo takrat ko mašina ne sfolga, npr na 30% pod 6stC. Drugače tudi ni razlike po porabi elektrike med 30 in 42%

[Zaspanc]

Aha, je bilo res ene 10 zunaj, pa nisem opazil.
Kakorkoli, krivulja izkoristka kompresorja se konkretno pozna pri porabi.
Dokler nimam niti 2 vklopa na uro ne spuščam pod 3.

[csamo001]

Brez skrbi, je razlika, samo jo je tako čez palec težko videt oziroma določit.

Spodaj grafa delovanja včeraj med 15. in 23. uro. Na spodnjem grafu je potrebno gledati modro krivuljo (temperatura dvižnega voda, merjena v hiši) in oranžno (izračunana temperatura potrebnega dvižnega voda glede na nastavljeno krivuljo in ostale vhodne parametre). Na zgornjem grafu pa rdeča predstavlja stopnjo na kateri deluje TČ oziroma modulacijo. In lepo je razvidno, kako se modulacija dvigne, ko temperatura dvižnega voda pade pod zahtevano (morda krivulja na spodnjem grafu gre pod oranžno), na druga strani pa se zniža, ko temperatura dvižnega voda zraste čez zahtevano (morda krivulja zraste čez oranžno).

Moramo pa še uredit prikaz porabe štroma in COP, da se še to v kontekst postavi.

   

[bk9105]

Tako čez palec ti pobeg tdv za manj kot stopinjo od izračunane spreminja modulacijo. Po moje je tako trigganje malo preveč hiperaktivno.

[csamo001]

Daj to prosim malo utemelji.

[bk9105]

Algoritmu je očitno najpomembnejše tisto o nevemkoliko procentov višji porabi pri 1st višji tdv. Nisem pa ziher, da upošteva že večkrat tu napisano, da vsaka sprememba modulacije potegne za sabo čas, ki je potreben, da tlaki/temperature v kišti pridejo na svoje mesto. V tem času izpleni naj ne bi bili "optimalni".

[Poldee]

Samo: kje meris DV, da je dosti casa nizji od izracunane potrebne?

[csamo001]

Algoritmu je očitno najpomembnejše tisto o nevemkoliko procentov višji porabi pri 1st višji tdv. Nisem pa ziher, da upošteva že večkrat tu napisano, da vsaka sprememba modulacije potegne za sabo čas, ki je potreben, da tlaki/temperature v kišti pridejo na svoje mesto. V tem času izpleni naj ne bi bili "optimalni".

Tja, to gre v eno in drugo smer: ko pogledaš recimo COP v trenutku, ko se modulacija zniža, potem misliš, da maš raketo. Torej, ko se modulacija dvigne, najprej poveča porabo štroma, potem tudi "pridelavo" toplote. Ko pa gre modulacija dol, pa se najprej zniža poraba štroma, šele z zamudo sledi zmanjšanje pridelane toplote. Zdaj, kakšna je neto bilanca teh spremijanj gor in dol, pa ne vem. Morda sassapo kaj o tem napiše.

Je pa to zelo specifično, ker imaš situacije, ko tudi po uro in pol ne spremeni modulacije.

---

Samo: kje meris DV, da je dosti casa nizji od izracunane potrebne?

Dvižni vod se meri na dveh točkah. Eden je zunaj, tako na izhodu iz TČ, to je tista črna črta na grafu. Drugi, ki tudi krmili TČ, modra črta na grafu, pa se meri na dvižnem vodu takoj za kotlom, skozi katerega teče ogrevalna voda (štiripotni ventil je odprt na 50%).

In čeprav morda izgleda čudno, da je temperatura na izhodu iz TČ nižja kot tista, ki se meri v bajti (na poti so določene izgube) je to posledica tega, da gre za naležno tipalo brez izolacije, ki je pač izpostavljeno zunanjim vplivom. Sem Igorja vprašal, če bi ga bilo smiselno izolirat, pa je rekel, da naj raje pustim, ker to zunanje tipalo v primeru zamrzovanja proži zagon obtočne črpalke .

[Zaspanc]

Tja, to gre v eno in drugo smer: ko pogledaš recimo COP v trenutku, ko se modulacija zniža, potem misliš, da maš raketo. Torej, ko se modulacija dvigne, najprej poveča porabo štroma, potem tudi "pridelavo" toplote. Ko pa gre modulacija dol, pa se najprej zniža poraba štroma, šele z zamudo sledi zmanjšanje pridelane toplote. Zdaj, kakšna je neto bilanca teh spremijanj gor in dol, pa ne vem. Morda sassapo kaj o tem napiše.

Je pa to zelo specifično, ker imaš situacije, ko tudi po uro in pol ne spremeni modulacije.

Tisto "v trenutku" je bolj tako... Merilnik porabe se odzove takoj, temperatura pa vedno zaostane. Posledica je skoraj v celoti to o čemer pišeš, nekaj malega pa seveda nanese še zakasnitev samega plinskega procesa (a se slednji kljub vsemu neprimerno hitreje odzove kot temperaturno tipalo).