[mihaboy]

Kaj pa je idealna nastavitev obtočne črpalke za nizkotemperaturno talno?
Očitno tale ecodan ne regulira hitrosti sam. Pump speed ima od 1-5. Tovarniško je bilo na 5. Takrat je dT nekje 1-2 stopinje. Pri speed=4 je pa dt nekje 4. Kaj je boljše za sam izkoristek?

[pentax]

Pri meni na hitachiju lahko obtočno črpalko regulira sama TČ. Če imam tako definirano delovanje, potem dejansko ves čas dela OČ na 50% (kar je njen minimum) in pri tem 50% delovanja je deltaT ~3C. Hiša 180m2, vse na talnem. Bi rekel, da tako delovanje očitno bolj odgovarja TČ, saj če bi ji bolj odgovarjalo višje delovanje OČ, bi si verjetno tako izbrala.

[bvs]

Jaz sem jo na Hitachi pumpi 11kW, ki ogreva radiatorje nastavil na fixed speed 65%, ker se je takrat po hiši ne sliši (1.6m3/h pretoka). Če nastavim na dt, jo ponoči po defrostu občasno slišim in se mi za tistih par c, ki bi jih prišparal gladko ... . Na Termotehniki na talnem imam vse štiri na full speed. Ena za zalogovnik, ena za sanitarno vodo in dve za ogrevanje.

[mihaboy]

Ampak kaj bi naj bil tisti idealen dT, ki ga poskušamo doseči pri NT talnem in dobro izolirani hiši?
Po logiki manjši kot je, manj se mora toplotna mučit, da dogreje razliko, verjetno se vmes tudi kaj ugasne itd. Medtem, ko pri višji razliki verjetno deluje skoz na večjih obratih ali kakšna je logika za tem? V katerem primeru je poraba manjša - obtočna na ful, mali dT, ali obtočna na manjši hitrosti, večji dT??

Pa srečno in zdravo!

[cbbx]

Po moje je logika ta, da manjši DT TČ težje doseže oz. doseže nižjega. In če je ta prenizek, ni koristi od njega. Slednje najbrž velja za radiatorje, na talnem po moje ni težav.

[sašo65]

vsekakor obtočna na full in manjši dT (pri radiatorjih).....pri meni, ko je sistem stabiliziran in dela na 16% modulacije, je dT med 1.8 in 2.........zjutraj ko zažene po nočni redukcija na cca 40% je dT med 3 in 4

[mihaboy]

Ampak pri talnem je verjetno logika drugačna?

[cbbx]

Logika je najbrz ista, cas za dosego je nekaj daljsi - odzivnost oz. akumulacija. Ter temperature pri talnem so zaradi vecjega ogrevnega telesa seveda dosti nizje. Drugace pa gre za osnovnosolsko fiziko, vec ali manj.

[BaTeK]

[url=httpsunichr("58")//mojalbumunichr("46")com/batekk/toplotna-crpalka/foto/24394854][img]httpsunichr("58")//s5unichr("46")mojalbumunichr("46")com/10819035_18203866_24394854/toplotna-crpalka/24394854unichr("46")jpg[/img][/url]

Radiatorsko ogrevanje, OČ je na 1 (ecodan 7,5)

temperature TH2, THW1 in THW2 je OK ali bi mogla biti večja razlika med TH2 in THW1

[Anonymous]

Zd.
Low Noise Mode
Zanimivi natančni podatki delovanja toplotne pri tihem načinu!!! moč-KW
Stran 13/14.
Pa še se kaj najde!!
Lp.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://library.mitsubishielectric.co.uk/pdf/download_full/971">https://library.mitsubishielectric.co.u ... d_full/971</a><!-- m -->

[Anonymous]

Ampak kaj bi naj bil tisti idealen dT, ki ga poskušamo doseči pri NT talnem in dobro izolirani hiši?
Po logiki manjši kot je, manj se mora toplotna mučit, da dogreje razliko, verjetno se vmes tudi kaj ugasne itd. Medtem, ko pri višji razliki verjetno deluje skoz na večjih obratih ali kakšna je logika za tem? V katerem primeru je poraba manjša - obtočna na ful, mali dT, ali obtočna na manjši hitrosti, večji dT??

Pa srečno in zdravo!

Zd.
Včasih tudi sama logika ni dovolj.
Pri talnem in toplotni črpalki mora biti za dober COP:
Tem. DV v talno čim nižji , ki zadovolji potrebe po segrevaju tlaka . Ta mora zadovolji ustrezno temperaturo v prostoru.
Tem. PV iz talnega vsaj 5c nižji od DV. in ne več od 10c .
S tem se zagotovi:
Pri DV- manjša poraba el. energije za dvig temperature DV (kompresor)!!
Pri PV - boljše ohlajanje kondezata plina in s tem izkoristek toplote . S tem se poveča izkoristek uparjalnika . Poboljša se razmerje energija odvzeta iz zraka :pogonsko el. energijo-boljši cop.
Zato!
Črpalka naj deluje z tako hitrostjo na talnem, da zagotovi DT 5k ali celo malo več!!
Tako bomo imeli najboljši cop !!To pa tudi želimo!
Po želji podkrepim tudi na "Moljerjevem diagramu!
Dodatne inf. na strani 19.

<!-- m --><a class="postlink" href="https://library.mitsubishielectric.co.u">https://library.mitsubishielectric.co.u</a><!-- m --> ... d_full/971

[Anonymous]

Zd.
Dt ogrevanje
Radiatorji 18 stran, talno 19 stran.
Lp.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://library.mitsubishielectric.co.uk/pdf/download_full/971">https://library.mitsubishielectric.co.u ... d_full/971</a><!-- m -->

[Energetik81]

@hitim, ti še vedno ne razumeš, da če dvigneš dT/spustiš PV, moraš za isti ogrevalni učinek DV dvigniti in s tem dvigneš tudi temp. kondenzacije, s tem se kompresor bolj matra za isti učinek in je COP nižji. Ti vidiš samo svoj nizek PV in ohlajanje kondenzata...

[yan1234]

V bistvu se motiš. Nižji pv, boljši izkoristek izmenjevalca, višji cop, tlaki in moč enaki.

[sassapo]

Motita se oba! Jasno, da samemu kompresorju paše višji dT, tudi poraba bo takrat najnižja. Ampak! Kaj smo sedaj naredili s tem, če imamo pre hladno hišo? Zato, je kompromisni dT med 3 in 5°C nekakšen približek idealu. Temperatura kondenzacije je vedno sorazmerna s tlakom na izhodu iz kompresorja, tako da...
TČ višjega ranga vse po vrsti optimalneje delujejo z nekoliko višjimi dT-ji, saj izkoriščajo pregrete pare, "pregret" tekočinski vod koristno izrabijo, nekatere pa tudi odpadno toploto inverterja.
Pri TČ klima razreda je pač tako kot je in kakršnokoli izumljanje brez konkretnih predelav hladilniškega kroga, spreminjanje dT ja ne bo obrodilo sadov, kvečejmu boste iztržili gnilo sadje.