[Energetik81]

In kaj bo na stiku kreda/neizolirana stena? Na decilitre vode, ves čas mokra stena.Kalcijev silikat debeline 5cm ima Sd=0,35, to direktno prepušča vso sobno vlago direktno do ledene obstoječe stene zadaj.

Zaenkrat zračit/greti 24/7 in čim prej zbrati denar za izolacijo fasade.

tam, kjer bo ostalo isto kot zdaj, se ne bo nič spremenilo, saj bo temperatura stene ostala ista. problem ni v vlagi, ampak v prehladni notranji steni, ki kondenzira vlago pa tudi, če jo non stop zbijaš.

Nič ne bo ostalo isto, z notranjo izolacijo bo temperatura obstoječe stene močno padla. Na notri sicer plesni ne bo videti, na stiku izolacija/stena pa se bodo v hladnem vremenu delali decilitri in litri vode na m2, ker je kreda močno paroprepustna.

Mucek je povsem prav napisal, važno je samo rosišče zunanjega zraka in temperatura notranjga zraka/stene. Nima veze koliko je zunaj % vlage ali kolikšna je temperatura. Samo rosišče ali absolutna vlaga.

[Beri]

Ja, no, eno je skladišče, drugo pa bivalni prostor. Jasno je, da se kondenz ne bi delal, če bi imel prostor neprestano prepihan, torej s temperaturo enako zunanji. A kdo bi si to sploh želel?

Lej,ne glede na temperature,če ne zračiš, se v prostoru naredi zatohel zrak,kateri vlaži stene,posledično imaš plesen.
Koliko je zdravo bivanje v takem prostoru,naj vsak posameznik presodi

V izogib temu nam ostane zračenje in vsak izgovor,da ni treba zračiti dodatno otežuje situacijo

[alanford]

Beri, definiraj prosim zatohel zrak. Povečana RV, povečan CO2, zmanjšan O2, povečan CH4 (metan) ...

P.s.
Seveda je treba zračiti. Mi zračimo 1 x do največ 3 x na dan (če kuhamo). Po potrebi, po občutku.
______________________________________
Bolje nešto od nečega, nego ništa ni od čega.

[Beri]

alanford, nobene definicije ne rabiš. Ko prideš nekam na obisk, že na vhodu čutiš ta zatohel zrak,če imaš očala, taista ti zameglijo - to bi bilo to.
Potem se začne pogovor o vlagi, ja kaj hudirja naj rečem?
Premalo zračite.
-ma neeeeee, zračimo mi,.......
- kako zračite,če so moja očala zaradi vaše vlage v stanovanju neuporabna.
Itd itd

[alanford]

Ok Beri, torej misliš na RV!

______________________________________
Bolje nešto od nečega, nego ništa ni od čega.

[picas55]

Isti kreg že pred slabim letom v temi razvlažilcev. Pri nas zračimo zaradi menjave zraka in ne zaradi sušenja vlage, zjutraj vsakodnevno kratki čas odvisno od prostora, tudi večkrat čez dan v času kurilne sezone, poleti pa itak cele noči.
Sem pa včeraj napravil poskus pri zunanji temp 10°C in 77 %RV ter 22°C 58 % RV znotraj je po desetih minutah zračenja padla temp. za 1°C pa za 10 % RV. Katera je potem počasi naraščala recimo vsake dve uri za % do jutranjih 60% RV.
Medtem, ko je danes pri enakih začetnih notranjih razmerah a zunanjih 14°C in 88 % RV padla slednja po 10 minutah zračenja le za 4 % RV.
Tako verjamem, da so učinki razvlaževanja hitrejši pri nižjih zunanjih temperaturah ne glede na potrebo po vsakodnevnem prezračevanju in še prehitro bo prišel čas za marsikoga, kateri bo moral vlažiti zaradi presuhega zraka.

Dvomim pa kljub vsemu, da se bo avtor teme, rešil plesni samo z dodatnim prezračevanjem.

Bomber 111 saj ti verjamem, samo ali si kdaj postavil zunanje tipalo zraven notranjega in naredil primerjavo prikazanih podatkov?

Se pa strinjam z Beri, marsikateri znanec se rad na račun slabega prezračevanja in nizke porabe potem hvali z energetsko učinkovitostjo.

[Energetik81]

picas55, včeraj sredi dneva je bilo pri kurji riti (predpostavljam Bovec) rosišče 6°C, danes 10°C. Od tod razlika v slabšem nižanju notranje RV.

Rosišče 10°C je za zimo že kar visoka vrednost, ponavadi se giblje pod 5°C.

[picas55]

Energetik 81,
do Bovca še kosmatih 80 km (naša kura je stara pa ima še rit nižje)me pa zanima, če si izračunal temperaturo rosišča na podlagi podanih temperatur ali obstaja tudi kakšna aplikacija, da z vnesenimi podatki prideš do točnega podatka.(željenega rezultata :?: )

[vincent]

Za laike zadošca tudi takole:

Brez pomagal...bi bila temperatura zraka, vlaga in pritisk zunaj in znotraj enaka ( z nekaj zakasnitve a ta tu ne bo upoštevana).
Temperaturo notri dvigujemo s kurjenjem. Na vlago in pritisk nimamo vpliva trej ju nismo spremenili. Če nimamo drugega pomagala kot je npr. razvlažilnik, klima,...na vlago nimamo vpliva vsaj ne z vidika zmanjševanja, jo pa z bivanjem povečujemo..dihanje, kuhanje, rože, sušenje perila, tuširanje.... in ta povišana vlaga nam lahko povzroči ( dodatne) probleme če jo ne spravimo ven in jo posledično znižujemo. Torej z zračenjem na vsak način nižamo prekomerno vlago ali po domače..izenačujemo jo z zunanjo.

To je to.

A kljub zračenju imamo še vedno lahko probleme s kondenzom ( in kasneje plesnijo) in tu ima glavnino vpliva izolacija. In če je ta poštimana si lahko privoščiš konkretne notranje pribitke brez bojazni po plesni.

Sam bi ja mestu odpiratelja teme..nabavil 15 cm stripopor ( kolikor finance dovoljujejo... verjetno z 200 evri bi že kar nekaj naredil) in ga polepil po severni steni na delu problematične sobe ter preko, kolikor bi bilo materiala, na koncu vtrl mrežico in pustil na čas izdelave fasade. Problem rešen, teh 200 eur bi imel povrnjenih do spomladi na kurjavi ( sploh ob uporabi kurilca)...za estetiko se ne bi obremenjeval ker tu ne gra vloge.
Skoda denarja za strupe, razvlažilce in neke zasilne zadeve...

<!-- m --><a class="postlink" href="https://youtu.be/2Rxub54CCvY">https://youtu.be/2Rxub54CCvY</a><!-- m -->

[Energetik81]

Energetik 81,
do Bovca še kosmatih 80 km (naša kura je stara pa ima še rit nižje)me pa zanima, če si izračunal temperaturo rosišča na podlagi podanih temperatur ali obstaja tudi kakšna aplikacija, da z vnesenimi podatki prideš do točnega podatka.(željenega rezultata :?: )

Iz ARSO meritev temperature in RV.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.dpcalc.org/">http://www.dpcalc.org/</a><!-- m -->

[Hanzi]

Ker je to zadnja tema o vlagi. Da ne bi slučajno kdo danes odpiral oken, potem pa stokal da ima vlago vlago v hiši. Zunaj je pri 15C 96% vlaga

[Beri]

Sem, glih dal na prepih.

[simionesi]

Na notri sicer plesni ne bo videti, na stiku izolacija/stena pa se bodo v hladnem vremenu delali decilitri in litri vode na m2, ker je kreda močno paroprepustna.

In kam gredo potem ti litri vode na m2? Važno, da je prostor suh in zid brez plesni...sem saniral s ploščami kalcijevega silikata že pred leti, poleg tega pa v poletnih mesecih, ko je višji nivo vlage, še dodatno razvlažilec in ni več nobenega vonja po plesni.

[Energetik81]

Vpijajo se v steno in nekaj tudi kredo, potem pa v primernih razmerah (v suhem in toplem vremenu) počasi hlapijo. Kaj se ob tem dogaja s staro steno, pa ne vemo.
Če bi jaz delal na notranji strani izolacijo, bi to bila vsekakor steklena volna, nato pa dobra parna zapora, lepljena povsod in na stranske stene. Nikakor pa ne multipor ali kreda, ki odlično prepuščata vlago. Po drugi strani pa sta odlična za izolacijo stare stene od zunaj.

[picas55]

Energetik 81,
do Bovca še kosmatih 80 km (naša kura je stara pa ima še rit nižje)me pa zanima, če si izračunal temperaturo rosišča na podlagi podanih temperatur ali obstaja tudi kakšna aplikacija, da z vnesenimi podatki prideš do točnega podatka.(željenega rezultata :?: )

Iz ARSO meritev temperature in RV.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.dpcalc.org/">http://www.dpcalc.org/</a><!-- m -->

Se zahvaljujem, za posredovan link.

Zadeva deluje in je priporočljiva za vse, kateri imate probleme s preveliko vlažnostjo. Več kot očitno se z nepoznavanjem, naredi največ škode v prehodnem obdobju s pretiranem prezračevanjem pri temperaturah nad 13° C in zunanjo RV višjo od notranje, kar se je pokazalo s pazljivejšo analizo.
Seveda to velja za moj primer, neizoliranega a brez plesni okuženega objekta. Zadeva pri temperaturah nižjih od 10° C pa funkcionira, ne glede na zunanjo RV zadovoljivo, da ne rečem odlično pri negativnih zunanjih temperaturah, pri kateri se radi nekateri odpovemo kakšni kaloriji izgubljene energije, eko energetiki pa na račun slabše kvalitete zraka preračunavajo privarčevane €.

Lastniki rekuperacije so itak svetla izjema.