[Fantocci]

Tudi če nastane, vama kot tak kaj dosti ne koristi, ker nima dovoda in odvoda zraka za cirkulacijo.

[ataIBA]

..........
to jaz trdim že cel čas, te deske so neki brezvezen balast(iteža) na strehi..

nikakor.....nekje bo 3cm, nekje 1cm - tako da najbolje je kupit če je špira 16cm, tudi izolacijo 16

Izvoli še enkrat:
....Ta vroč zrak pregreva skozi pp folijo navzdol deske. Segrete deske segrevajo zrak v drugem zračnem kanalu, ki se tudi dviguje (hladi) proti slemenu. Še enkrat prednost slemenskega prezračevanja. Sedaj prehaja toplota navzdol in mora prebiti 14 cm vlaknate izolacije med špirovci + 14 cm pod špirovci, sledi pz folija in gips plošča.
Torej ima deskanje izrazito prednost poleti za mansardna stanovanja.
V primeru izvedbe samo s pp folijo, je logično, da je debelina izolacije enaka višini špirovca. Tudi v primeru deskanja z ožjimi deskami in večjim razmakom med deskami, je lahko izolacija do desk.
To je moje mnenje in priporočilo, ki ga lahko upoštevate ali pa ne... :mrgreen:

[reber]

Tudi jaz bom izoliral podstrešje. Nad špirovci so deske 20mm, čez seveda sekundarna kritina, zračni kanal 5cm in nato kritina Gerard.
Izolacijo bi dal med špirovce, ki so debeli 14cm, stari tudi nekoliko manj. Ali je izolacija debeline 14cm prava izbira, predvidevam, da ni nič narobe, če je izolacija nekoliko stisnjena, če je proti slemenu debelina špirovcev manjša, ker so to stari tesani špirovci. Nekje sem zasledil informacijo, da za poševno izolacijo ni dobra vsaka izolacija, ker zleze po naklonu dol in se sesede, z leti potem ni izolacije v slemenu. Katero izolacijo torej izbrati, ali je tista iz role še v redu ali mora biti v ploščah. Izolacije pod špirovci na tem podstrešju ne bom dajal, ker bodo izolirana tudi tla med stropniki. Prostor med špirovci ne bi pustil prazen, ker v vsakem primeru nameravam s spodnje strani pokriti z opažem iz desk na utor. Verjetno ne bo nič narobe, če je podstrešje izolirano 2x, prvič na tleh, da je izolacija bivalnega prostora spodaj, drugič pa izolacija pod deskami, ki nosi sekundarno kritino, da podstrešje ne bo tako mrzlo pozimi.

[firefly]

Seveda je lahko narobe

[Žerjavar]

@: reber:
Uporabi iskalnik na pojem "hladno podstrešje". Bodi pozoren na možnost kondenza, če je nekj izolacije v tleh, nekj pa v (poševnem) stropu podstrešja.

[reber]

Seveda je lahko narobe

Kaj pa?

[ataIBA]

Delaš izolirano komoro brez grelnega elementa. Hladno podstrešje mora imeti samo streho in omogočiti je treba tako prezračevanje, da je pod streho in nad njo v najkrajšem času ista temperatura.
Preberi si:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/index.php?strh=nasvet">http://www.iba.si/index.php?strh=nasvet</a><!-- m -->

[reber]

Količina zraka je odvisna od vrste podstrešja, ki je lahko:
a) hladno, če je toplotna izolacija položena horizontalno na strop zadnje etaže,
b) toplo, če je toplotna izolacija položena takoj pod strešno kritino z zračnim mostom (mansarde) ali
c) kombinacija obeh - delno izkoriščeno podstrešje z mansardnimi stanovanji.

V mojem primeru podstrešje ne bo stanovanjsko, ker je prenizko, saj ima v slemenu nekaj manj kot 200cm višine, zato bo to podstrešje uporabljeno za shranjevanje nekaj stvari, ki se rabijo sezonsko ali občasno, nikakor pa ne za shranjevanje šare in stvari, ki se ne rabijo več. Ker so stropniki, ki nosijo tla podstrešja in hkrati strop prostora spodaj neravni, niso vsi enako visoki na zgornji strani, bom dodal letve in s tem dvignil tla in jih poravnal in omogočil polaganje debelejše plasti izolacije v prostor med stropniki. Posebno pozornost bom seveda dal parni zapori, da bi čim manj vlage prišlo iz spodnjih toplih prostorov. Za prezračevanje mi je jasno, za paro prepustnost tudi. Podstrešje bi lahko bilo mrzlo ampak mislil sem, če bi bilo podstrešje vsaj delno izolirano, bi bilo na podstrešju manj mrzlo in bi bila temperaturna razlika na spodnji in zgornji strani talne izolacije manjša.

Poševni strop podstrešja mi ni nujno, da je izoliran na polno, lahko dam le 10cm in pustim prostor (kanal) med izolacijo in deskami, ki nosijo sekundarno kritino, kakor berem, je tako imenovani drugi prezračevalni kanal koristen.

Podstrešje bi rad uredil tako, da ga oblečem z deskami, da nekam zgleda, čeprav ne bo bivalno, da bo zgledalo bolj urejeno in posledično bi psihološko preprečevalo nabiranje šare. Če bi bilo bolje, da med špirovce v mojem primeru ne dam nič izolacije, lahko tudi pustim votlo in samo oblečem z deskami s spodnje strani špirovcev. Čeprav je na deskah preko špirovcev sekundarna kritina, še vedno ni popolnoma zaprto za vdor prahu od zunaj. Z dodatnim zapiranjem in izolacijo bi poskrbel za še manjši vdor prahu in seveda tudi škodljivim živalicam močno otežil gibanje, če že ne čisto preprečil.

Podstrešje torej ne bo bivalno in načeloma na podstrešju ne bi smelo biti nič vlage. Poskrbel bi tudi za prezračevanje podstrešja takrat, ko je zunanja vlaga najmanjša, da bi tako poskrbel, da se morebitna vlaga na podstrešju odvede ven prisilno, namesto da gre ven skozi izolacijo.

Nerodno pri vsem tem je, ker so tla podstrešja na stropnikih, s spodnje strani so deske, na katere je potem nabita šturja (nekakšno bičevje) in na to nametan apneni omet. Zadeva je verjetno zelo paroprepustna. Ne vem še, kako bom tukaj naredil parno zaporo, če to položim zgoraj preden bom na tla med stropnike dal izolacijo, bodo deske in stropniki na vlažni strani parne zapore in hkrati na topli strani izolacije. Upam, da ne bo prišlo do trohnenja stropnikov. Ali bi v tem primeru pomagalo, če bi na spodnji strani dal na strop parno zaporo in dal čez novo oblogo?

Druga stvar pa je, da so prostori pod podstrešjem tudi delno mansardni, čeprav gre za 1. nadstropje, je nekaj poševnega stropa, kakšnih 50-60cm so pobite stene. Ta pobiti del je prav tako samo lesene deske nabite prečno na špirovce in omet s spodnje strani, zgoraj ni nič, ta poševni del bo prav tako potrebno izolirati. Kje namestiti parno zaporo za ta poševni del? ta poševni del ne morem na debelo izolirat, lahko le do debeline špirovcev, več ni prostora.

Verjetno bi z izjemno dobro izvedeno parno zaporo rešil problem vlage in kondenzacije v izolaciji, oziroma tik nad izolacijo, ker bi bilo vlage minimalno, razen seveda v zelo vlažnih dneh, ko vlaga pride notri povsod od zunaj.

[firefly]

Najlazje tako kot si ze rekel. Zaporo na notranji stran8 stropa in ponovno oblogo cez. Ki ni nujno da je opaz

[reber]

Ja, zanesljivo parno zaporo je najbolj smiselno montirati čim bližje izvoru vlage, torej neposredno v prostor, takoj za oblogo kakršna koli že je. Sicer mi nekako ne paše najbolj, da na strop in stene, ki so brezhibni, spet delam novo oblogo, ampak če je taka izvedba bistveno boljša, nekako nimam izbire. Kakršno koli oblogo dajem spodaj, izgubljam na višini, poševnina se spusti še nekoliko nižje, seveda odvisno od tega, koliko bi strop spustil. Če bi naredil spuščen strop, lahko dodam še nekaj cm izolacije, možnosti je precej.

Razmišljal sem tudi, da bi gips plošče pritrjeval direktno na strop brez kovinske konstrukcije, vendar to pomeni, da bo parna zapora preluknjana z mnogimi vijaki, kar spet ni najbolje. Za to vrsto problema bo verjetno najbolje, da odprem novo temo, ker ne spada k naslovu te teme in je v bistvu offtopic. Poševnino bi s parno zaporo obdelal med špirovci in zavihal malo navzgor po špirovcih. V kratkem času se moram odločiti, ali bom parno zaporo dal izključno spodaj in dajal oblogo na novo ali pa če dam pod izolacijo.

Ali je lahko parna zapora 2x, recimo takole:
Sedaj, ko se adaptira streha dam parno zaporo na deske, ki so pribite na stropnike (strop) in špirovce (poševnina) in te deske so spodaj ometane z apnenim ometom. Ta parna zapora bi bila torej tik pod izolacijo.
Ali lahko kasneje dodam še eno parno zaporo s spodnje strani, torej v bivalnem prostoru preko tistega apnenega ometa ki je na deskah, preko te zapore dam novo oblogo.

Ali obstaja parna zapora, ki bi jo namazal po stropu in poševnini, podobno kot hidrostop elastik od keme in bi preko te izolacije zgladil s finim ometom in prebelil? Na ta način bi izgubil manj kot 1cm, za čvrstost bi dodal še fasadno mrežico, ki je 1x že uporabljena za armiranje tega apnenega ometa na deskah (fasadno lepilo, mrežica in preko fino glajeno)

Kakorkoli, jutri bo prišel pogledat situacijo en gospod iz Knauf insulation in mi bo svetoval katero izloacijo naj izberem in upam, da bom dobil smiselne in dobre nasvete in odgovore na moja vprašanja.

V ponedeljek končno začnemo z deli na strehi, zgoraj sem napisal, kot da je že vse narejeno, ampak ni, to bo narejeno čez teden ali dva, tako kot sem napisal, zato moram imeti vse pripravljeno, da se bo poševnina izolirala, ko bo streha odkrita, vse ostalo, torej tla na podstrešju in samo podstrešje bi izoliral šele potem, ko bo streha fertik in na novo prekrita.

[firefly]

Ja ce imas streho odkrito das iz zgornje strani. Samo glej da bo folij iz posevnine spojena s folijo na stropu in da ne bo spranj (kolikor se bo dalo). S spodnje strani je bistvwno lazje naredit dobro zaporo. Vijaki prebijajo vsako zaporo (je med konstrukcijo in oblogo).

[reber]

OK, razumem in se zavedam, da mora biti folija PZ (parna zapora) dobro spojena med posameznimi odseki. Folija PZ je v rolah določene širine in jasno je, da so spoji tudi na ravnih večjih površinah in te spoje je treba lepit, da je čim bolj zanesljivo zaprto, tudi prehod iz poševnine na strop oziroma tla podstrešja mora biti narejen korektno.

Preboji PZ z žeblji ali vijaki so logična posledica montaže konstrukcije oziroma obloge, brez tega žal ne gre. Če prav razumem, taki preboji sicer niso zaželjeni ampak verjetno niso problematični, ker je na vsakem preboju z vijakom folija stisnjena z obeh strani v sendvič, tako da puščanje vlage na teh prebojih ni tako kritično in je verjetno minimalno, komaj opazno. Že sama PZ ni 100% zapora, potem prištejemo še vse konstrukcijske napake kjer po malem pušča in pod črto dobimo izvedeno zaporo, ki je recimo zadovoljiva lahko tudi dobra, odlična verjetno ni nikoli.

Ker nobena PZ ni odlična ali 100% je zato verjetno dobro uporabiti izolacijo, ki je paroprepustna, da se lažje suši, če prav razumem? Na zgornji strani izolacije pa je potrebno poskrbeti, da vlaga, ki pride skozi tudi odide naprej, torej prezračevanje skozi paroprepustno folijo oziroma sekundarno kritino.

[Energetik81]

Popolno parno zaporo bi verjetno dobil le, če bi našraufal gips/OSB, čez pa zamazal z npr. hidrostop elastik + mrežica, ter zalepljeni tudi vsi spoji z namenskimi trakovi. Potem nimaš več nobenih prebojev zaradi šraufov itd, zaključiš pa s poljubnim tankoslojnim ometom.

[Žerjavar]

Popolno parno zaporo bi verjetno dobil le, če bi ....

Popolne parne zapore ni nikdar.
Vodna para enako kot vsi plini prehaja v molekularni obliki skozi vsak materjal, skozi nekatere zelo dobro, skozi druge pa slabo. Med boljšimi pz je aluminij folija, ki pa tudi spušča nekaj vlage, debelejša manj.

Podatki Sd za folijo vedno veljajo za samo folijo. Pri montaži pa vedno narediš nekaj šibkih točk, kjer lahko piha zrak skozi in s sabo nosi vlago.

[reber]

Tukaj sem odprl temo za moj primer: <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=35&t=63742&p=697958">viewtopic.php?f=35&t=63742&p=697958</a><!-- l -->

Tudi jaz sem razmišljal o premazu podobnim kot je hidrostop elastik, ampak ta hidrostop je paroprepusten, sem včeraj klical na tehnično pomoč v Kemo in ne obstaja PZ premaz. PZ premaz bi bila kvečjemu kakšna epoksidna barva...