[krencar]

Živjo!

Moram kupiti izolacijo za bivalno mansardo.

Izolacije bi rad imel čimveč (med špirovci + 14cm pod profili), vendar me zanima naslednje: po "ustnem izročilu" določenih mi je bilo svetovano, da med špirovci ne potlačim vse do desk ampak si pustim kakšen cm manj, da bi se lažje zračilo, če bi prišlo do kakšne vlage.

Ko sem šel gledati izolacije (URSA/KNAUF 032) sem opazil, da 1 cm manj kot je debelina špirovcev ni (špirovc je 16cm izolacije pa bodisi 14cm ali 16cm).

Torej ali naj raje kupim 14cm in pridobim 2 cm t.i. sekundarnega zračnega kanala ali kupim 16cm in nimam nič praznega prostora do desk. S prvim predlogom sicer zgubim 2cm izolacije.

Deske imajo razmak 1cm +/-0,5cm, nad njimi pa je sekundarna kritina in potem zračni kanal pod opečnato kritino.

Na topli strani pa bom imel parno zaporo (ne oviro) ter gips plošče.

[firefly]

Stisni do desk. tist 1 cm... je super težko kontrolirano vgraditi Ustno izročilo tega seveda ne pove

[BojanF]

Jaz ne bi kompliciral s sekundarnim zračnim kanalom, le kvalitetno izvedi parno zaporo in je to to. Če ni za to kakšne ovire bi tudi spodaj dal 16cm, že zato da ti ni treba naročati dveh različnih debelin (razen če s spodnje strani pride kak drug tip izolacije zaradi drugačne montaže, potem je vseeno). Obstaja še priporočilo, da se pred oz. namesto mavčne obloge da plast lesa (deske/osb), ki s svojo akumulacijo poleti preprečuje prekomerno segrevanje.

[ataIBA]

Živjo!

Moram kupiti izolacijo za bivalno mansardo.

Izolacije bi rad imel čimveč (med špirovci + 14cm pod profili), .............

Ko sem šel gledati izolacije (URSA/KNAUF 032) sem opazil, da 1 cm manj kot je debelina špirovcev ni (špirovc je 16cm izolacije pa bodisi 14cm ali 16cm).

......................

Na topli strani pa bom imel parno zaporo (ne oviro) ter gips plošče.

Med špirovce daj 14 + 14 pod profili = 28 cm in imaš zračni kanal 2 cm. Kar kompliciraj :wink: . OSB plošče s spodnje strani koristijo zaradi toplotne neprevodnosti in ne akumulacije :mrgreen: . Lepo se vidi pri prižgani šibici.

[vincent]

Sicer se sliši 30 cm veliko...a vseeno vzemi volno z lambdo 0,035 ali manj!

Poleti boš zadovoljen nad odločitvijo.

[krencar]

@Vincent: gledam URSA/KNAUF izdelke z 032 v imenu

Imam črne strešnike in polovico hiše obrnjeno točno na jug, zato se vse skupaj močno pregreje. Zato si želim danes dati najbolje možno, da mi ne bo kasneje žal.

[cheba]

Proizvajalci imajo v svojih tehničnih detajlih volno do desk, če so deske položene z razmakom in je zgoraj zračni kanal. Nisem še videl detajla, ki bi priporočal drugače?!?

Za prepričitev pregrevanja in akumulacijo poleti pa steklena volna ni pravi material, ima premalo maso.

[Energetik81]

Med špirovce daj 14 + 14 pod profili = 28 cm in imaš zračni kanal 2 cm. Kar kompliciraj :wink: . OSB plošče s spodnje strani koristijo zaradi toplotne neprevodnosti in ne akumulacije :mrgreen: . Lepo se vidi pri prižgani šibici.

Zakaj komplicirati z zračnim kanalom, sploh ker je napisal, da ima med deskami 1cm razmaka? Ne vidim v tem nobene dodane vrednosti.
16cm do desk in to je to.
Spodaj pa bi dal jaz 14cm, potem zaporo, ta debele OSB in čez po želji (gips, opaž...).

Oziroma če bi jaz imel celo mansardo montažno, bi dal celo 2x 22(ali 25)mm OSB, pa nanje direktno tankoslojni omet z mrežico. Na srečo imam namesto tega 14cm betona za toplotno akumulacijo... :mrgreen:

[ataIBA]

@Vincent: gledam URSA/KNAUF izdelke z 032 v imenu

Imam črne strešnike in polovico hiše obrnjeno točno na jug, zato se vse skupaj močno pregreje. Zato si želim danes dati najbolje možno, da mi ne bo kasneje žal.

Za lažjo predstavo najprej upoštevajmo, da se topli ali vroči zrak dviga navzgor, hladni navzdol. Poleti ti bo črn strešnik segrel zrak v prvem zračnem kanalu pod strešnikom in hlajenje strešnika s spodnje strani je odvisno od števila zračnikov. Zato imam takooo rad sistem Creatona s priključnimi slemenskimi zračniki. Ta vroč zrak pregreva skozi pp folijo navzdol deske. Segrete deske segrevajo zrak v drugem zračnem kanalu, ki se tudi dviguje (hladi) proti slemenu. Še enkrat prednost slemenskega prezračevanja. Sedaj prehaja toplota navzdol in mora prebiti 14 cm vlaknate izolacije med špirovci + 14 cm pod špirovci, sledi pz folija in gips plošča. Preden se to zgodi, je že tema :mrgreen: .
Po sončnem zahodu zunanja temperatura zraka pade in vse kar je toplejšega zraka pod streho se še hitreje dviguje navzgor in vleče, zaradi podtlaka, hladen zrak skozi kapno rešetko za žlebom. Ponoči se gibanje zraka obrne. Najprej se ohladi strešnik, ker hladne zračne mase padajo navzdol. Ohladi se tudi prvi zračni most, saj hladnejši zrak vstopa v slemenu in izstopa pri kapni rešetki. Hladi pp folijo in deske. Hkrati vstopa navzdol tudi hladen zrak, ki pride v drugi zračni most pod deske in hladi izolacijo. Sistem je narejen tako, da diha.
Pozimi se začne ohlajevanje od zunaj navznoter. Torej temperatura od notranje strani proti kritini pada. Teoretično bi mi pasala kompaktna sestava gips, pp folija, izolacija do desk, deske, pp folija in prvi zračni kanal. Pojavi se samo vprašanje, kako in v kakšnem času se izsuši vlaknata izolacija, če je stisnjena do desk. Vlažna pa ima slabšo izolativnost, ker se energija porablja za izsuševanje. Zato zagovarjam že leta ta drugi zračni most, ker tudi absolutne parozapore praktično ni. Upoštevati pa je treba predvsem nihanje zunanje nočno-dnevne temperature in vlage ter posledično nastajanje kondenza. Zato je potrebna izvedba dovolj prezračevanega sistema, ki pa mora biti daleč od "prepiha".
Bo?
P.S. @energetik
Ni napisal koliko so deske široke.... in 1 cm je malo za prečno prezračevanje, če upoštevam, da prebojev na PZ nebo tesnil...

[Energetik81]

Eh, če se bojiš kondenza v izolaciji, potem je boljša rešitev narediti brez desk, samo s PP folijo in stisneš brez skrbi izolacijo do folije. Pa tudi če so deske stisnjene, bo le v ektremnih razmerah (< -10°C ter slaba parna zapora) nastajal kondenz, ki pa se bo nato vendarle hitro posušil.

Drugi pomislek - kako boš pri vlaknasti izolaciji zagotovil, da bo tistih bogih 2cm res prehodnih in zračnih po celi površini?

Glede poletja - kaj točno bi lahko bila prednost dodatnega zračnega kanala proti malce debelejšem kanalu pod cegli?

[ataIBA]

Preberi prvi odstavek mojega "spisa" zgoraj.
Pri nazivni debelini Urse 14 cm, nebo ratalo 16, upoštevajva pa tudi prečne reže po izsuševanju desk, ki tudi nekaj dajo.
Ekstremne razmere v lll. klima coni lahko pozimi doooolgo trajajo.

[Žerjavar]

bi dal celo 2x 22(ali 25)mm OSB, pa nanje direktno tankoslojni omet z mrežico

Dobra rešitev!
Je pa enakovredna in cenejša 3 cm deske in 15 mm OSB.

Pri taki rešitvi je izolacija preko 30 cm za poletni čas pretiravanje. Za pozimi pa je primerno le pri dragem energentu (direktno elektrika, UNP, ...).

[sašo65]

Eh, če se bojiš kondenza v izolaciji, potem je boljša rešitev narediti brez desk, samo s PP folijo in stisneš brez skrbi izolacijo ......

to jaz trdim že cel čas, te deske so neki brezvezen balast(iteža) na strehi..

Drugi pomislek - kako boš pri vlaknasti izolaciji zagotovil, da bo tistih bogih 2cm res prehodnih in zračnih po celi površini?

nikakor.....nekje bo 3cm, nekje 1cm - tako da najbolje je kupit če je špira 16cm, tudi izolacijo 16

[Jure5873]

Živjo. Tudi jaz sem imel pomislek pri tem sekundarnem mini zračnem kanalčku, pa sem mnenja, da se izolacija s časom (1 leto ali dve ) sigurno malo posede in se naredi ta zračni kanalček kar sam. Tako da sem stisnil izolacijo do desk.

LP Jure

[krencar]

Sem potiho sam enakega mnenja