z brenerjem je treba pregreti betonske stene, če gre za sivo hišno gobo, kar tole na sliki je. Mi je kar slabo ob pogledu na sliko, želim ti srečo pri sanaciji.
Siva hišna goba (Serpula lacrymans)
Siva hišna goba je razširjena po vsej Evropi, zlasti v krajih z višjo relativno vlago in
manjšim številom sončnih dni. Najpogosteje jo najdemo v starih stavbah. Zunaj stavb je
tako rekoč ni. Obstajajo podatki, da so jo v Indiji našli tudi na hlodovini. Okužuje les
iglavcev in listavcev. Ne omejuje se le na stavbni les ali pohištvo, temveč okužuje tudi vse
druge predmete, ki vsebujejo celulozo (knjige, tkanine, tapete, papir, preproge, slike, itd.)
Trosnjak sive hišne gobe je sprva mesnat, nato kožast in s celo površino priraste na
podlago. Mladi trosnjaki so svetlo sivi, z dozorevanjem pa postanejo rdečkasto rjavi. Rob
ostane vselej svetel, skoraj bel. Trosovnica je na zgornji strani trosnjaka in je nagubana. V
gubah se razvijejo trosi. Če se trosovnica razvija na navpični podlagi, imajo gube obliko
zobkov. Na površini trosovnice se pojavljajo kapljice vode, po čemer je goba tudi dobila
ime (lacryma – lat. solza). Te kapljice vode nastajajo kot produkt kemične razgradnje
Sitar R. Vpliv širine branik smrekovine in macesnovine na delež ekstraktivov in naravno odpornost na glive razkrojevalke.
Dipl. delo Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za lesarstvo, 2013
1
celuloze, ko se celuloza v končni fazi razgradi v ogljikov dioksid (CO2) in vodo (H2O). Ta
goba se zato lahko razvija tudi v popolnoma suhem lesu, saj si potrebno vlaga ustvarja
sama. Velikost trosnjaka je od nekaj cm pa do 1,5 m. Trosi so eliptični, veliki 9 μm - 10
μm × 5 μm - 6 μm, so rjavkasto rdeči, pod mikroskopom pa rumeno oranžni.
Siva hišna goba se dobro razvija v mračnem, vlažnem in ne-zračnem prostoru. Optimalna
vlaga lesa je okoli 30 %. Optimalna temperatura je 23 °C, maksimalna od 25 °C do 26 °C,
minimalna pa -3 °C. V optimalnih razmerah zraste tudi do 3 mm na dan. Občutljiva je na
dnevno svetlobo, prepih in zlasti na zvišano temperaturo. V neugodnih razmerah ostanejo
trosi vitalni tudi 3 leta. Ne okužuje lesa, v katerem je manj kot 20 % vlage.
Slika 3: Trosnjak sive hišne gobe (<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.biolib.cz">www.biolib.cz</a><!-- w -->, 2011)
Les, okužen s solzivko, se takoj spremeni. Gliva povzroča rjavo, suho, destruktivno
trohnobo. Najprej je les svetlejši, potem rumeno rjav in lažji, nato se razmehča in postane
siv, rumenkasto rjav ter prizmatično razpoka. V končni fazi trohnobe postane les temno
rjav, kakor zoglenel, in se pod najmanjšim pritiskom drobi v prah. Hkrati z okužbo se
zmanjšujejo tudi fizikalne in kemične lastnosti lesa. Če so razmere za glivo optimalne,
lahko les po 12 tednih izgubi do 40 % teže, po 18 tednih pa 40 % do 62 %. Dinamična
trdnost (udarna žilavost) se pri tem zmanjša tudi do 50 %, tlačna pa do 20 %.
Sitar R. Vpliv širine branik smrekovine in macesnovine na delež ekstraktivov in naravno odpornost na glive razkrojevalke.
Dipl. delo Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za lesarstvo, 2013
1
Siva hišna goba je najnevarnejša in najbolj razširjena razkrojevalka vgrajenega gradbenega
lesa. Škode ne povzroča samo na lesu, saj povzroča tudi korozijo beto
