[cheba]

Poglej tehnične podatke od proizvajalca stekla, pri nas se največ vgrajujejo od Reflex-a

[gt001]

Je to kako podkrepljeno s kakšnimi testi, raziskavami? Ker če je razlika v prepustnosti svetlobe med 2 in 3 slojnimi okni velika, potem pri meni ni več vprašanj glede števila slojev.

med povprecnim dvoslojnim in povprecnim trislojnim oknom je razlika v prepustnosti svetlobe ca. 10%. (okno brez stekla 100% prepustnost, dvoslojno 78-82%, troslojno ~72%).

[Fantocci]

..
Do sedaj sem mislil, da troslojno okno ne pripomore k zvočni zaščiti, ampak samo debelina stekla, ali potem ni tako?
...

Meni se zdi logično, da je troslojno bolj zvočno izolativno od dvoslojnega, ker vmesni zračni oz. plinski prostor deluje kot dušilec nihanja, ki duši zvočne vibracije, da se v manjši meri prenašajo naprej. In dva zaporedna dušilca sta sigurno boljša kot eden. Je pa tudi debelina stekla pomembna.

Lahko tudi iz prakse potrdim, da troslojno res zelo dobro zaduši zvok; verjetno pa temu pripomorejo tudi dobra tesnila na novih oknih.

[Žiga]

glede svetlobne prepustnosti stekel....

Tu je potrebno razlikovati dve stvari, in sicer prepustnost vidne svetlobe, ki vpliva na to, kako svetel se nam zdi prostor in drugič, prepustnost celotnega spektra svetlobe, ki vpliva na to, koliko toplotnih dobitkov bomo imeli v prostoru. Ne vem kako oba podatka označujejo proizvajalci oken, ampak vem, da podajajo neko g vrednost, ki pomeni prepustnost celotnega spektra svetlobe in ta se za trislojna okna po mojih podatkih vrti pri 0.5, kar pomeni 50% prepustnost.

@gt001, verjetno je v tvojem odgovoru govora o vidni svetlobi. Si prepričan, da tvoji podatki veljajo za stekla v končni izvedbi, torej skupaj z nizko-emisivnimi nanosi na steklih, ki so pri sodobni zasteklitvi nujna stvar.

[Žiga]

@Fantocci, meni tudi ;-), pa so me podučili drugače in da poleg tesnjenja na zvočno izolativnost vpliva predvsem debelina stekel.

Sam ti lahko iz prakse povem enako za dvoslojna, 15 let stara plastična okna. ;-)

[vuego]

Teh lastnosti stekla je celo kup... <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.interpane.com/medien/service/Kap4_englisch.pdf">http://www.interpane.com/medien/service ... glisch.pdf</a><!-- m -->

Podatki za troslojni sestav pa pridejo nekako v taki obliki:
[attachment=o15717]

[dolirok]

Zdravo,

Pravkar so mi zmontirali okna. Vzel sem pri Internormu KF410 z zunanjo ALU oblogo.
Vse od razlage detajlov, prilagodljivosti, držanja rokov, montaže in na koncu tudi kvalitete vse super.
Eno krilo je bilo nekje menda opraskano, pa sploh niso nič rekli (niti nisem opazil), samo prišli čez 14 dni zamenjat.
Cena pvc oken brez maske je malenkost višja od konkurence, z alu oblogami pa celo nižja.

Priporočam.

lp,
Rok

[Fery]

Kaj to pravzaprav pomeni "pravkar"?
Pri nas je pravkar zdajle, danes, ta moment...

Dvo ali troslojno steklo nima dosti vpliva na zvok. Tu je bolj pomembna različna debelina stekla, kot njih število.

[gt001]

@gt001, verjetno je v tvojem odgovoru govora o vidni svetlobi. Si prepričan, da tvoji podatki veljajo za stekla v končni izvedbi, torej skupaj z nizko-emisivnimi nanosi na steklih, ki so pri sodobni zasteklitvi nujna stvar.

najlazje ti na tvoje vprasanje odgovorim z linkom: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.reflex.si/si/files/default/knjiga-gradimo-s-steklom/Gradimo_s_steklom_Book_SLO_web.pdf">http://www.reflex.si/si/files/default/k ... LO_web.pdf</a><!-- m -->

Glej strani 65, 89, 99, 100, 102, 104, oz. generalni pregled 112 itd.

[dolirok]

Kaj to pravzaprav pomeni "pravkar"?
Pri nas je pravkar zdajle, danes, ta moment...

Dvo ali troslojno steklo nima dosti vpliva na zvok. Tu je bolj pomembna različna debelina stekla, kot njih število.

Se opravičujem, zmontirano imam 14 dni, še vedno pa se mi zdi kot da bi bilo včeraj. Ah ta čustva....

[vuego]

Pri gradbeni fiziki je relevanten faktor "g" in ne LT (prvi % faktor v tabeli na strani npr. 102).

Za troslojna stekla je navadno 0.5. Malo boljša stekla gredo na 0.6, s tem da trpi Ug - najboljša izbira danes je po mojem Ug=0,6 W/m2K, g=0.6 - tako da še ne posegamo po ultra dragih sistemih.

[Fery]

V bistvu je Ug=0,6 dražje kot 0,5 steklo.
0,7 in 0,5 steklo imata enako sestavo, različna je le debelina distančnika oz. medstekelni prostor, zato je razlika v izdelavni ceni zanemarljiva.
0,6 se uporablja za pasivne hiše, gre za steklo z zmanjšanim oz. spremenjenim toplotnim nanosom, zato so večji solarni dobitki. Je pa tako steklo dražje od klasične 0,7 ali 0,5 štance.

[gt001]

fery, ne, da bi ti oporekal, je pa zanimivo sledece: ko sem pred slabimi dvemi leti narocal okna, so vsi dali gratis 0.6 za ceno 0.7 stekla, za 0.5 pa je bilo kar nekaj za doplacat.

[JaBK]

Fery, a ti mogoče misliš g=0,6? Ponavadi je g=0,5, ne glede na to, koliko je Ug.

[GalloLight]

Pred dobrim letom, ko smo izbirali okna in stekla, je bil cenovni optimum steklo
v sestavi 4/18/4/18/4 Argon skupne debeline 48 mm; Ug=0,6 W/m2K; g=61%. Nekaj % dražji v primerjavi s steklom g=50%; iste prevodnosti. Se je pa zelo poznalo pri PHP izračunu, zelo so se povečali sončni dobitki. Ampak pozor, steklo v sestavu 48 mm ne gre v vsak okenski profil.
Po občutku tudi potrjeno v praksi, v zadnjih 10 dneh brez sonca se je hiša občutno shladila, iz cca 23 na cca 20,5 stopinje, kljub relativno visokim temperaturam okolice.
Pozna se primankljaj sončnih dobitkov.
Tako da predvidoma ta vikend pričnemo z ogrevanjem.