Žerjavar Napisal:Verjamem, da je bila nekoč cesta narisana tam, kjer je dejansko potekala. Dvomim, da bi se s časom cesta toliko preselila, še manj pa, da bi se preselile meje vseh parcel..
Na pokazanem primeru od Yeagra gre za 2 zadevi:
- zamik katastra glede na dejansko stanje proti jugu (oz. rahlo proti jugovzhodu) - to je pogosta oz. sistemska napaka slovenskega katastra, zaradi katerega imamo težave vsi, tako lastniki, geodeti kot vsi, ki se navezujejo na katastrske podatke;
- na ovinku je cesta spremenila svoj potek; predvidevam, da je cesta nekoč tekla bolj zahodno, potem pa so si lastniki hiše na parc. št. 935/1 naredili dostop drugje, utrdili pot, nato so vedno več vozili tam tudi drugi in potem je cesta 'postala' javna, asfaltirana ...
Za stanje v evidencah pa se nobeden ni pobrigal, ne lastniki parcel, ne občina.
Lahko pa se izkaže, da je bila cesta narobe vrisana že pred leti; potem pa je treba raziskati stare meritve in drugo dokumentacijo in izpeljati ustrezne poprave mej.
Žerjavar Napisal:PS: Ne glede na razlog odstopanja, bi uslužbenec (pooblaščen privatnik), ki opazi (ali je opozorjen) to razliko bil dolžan sprožiti postopek ureditve meja.
Postopek lahko sproži samo lastnik ali upravljalec
svoje parcele.
Torej, če bi hotel v tem primeru zadevo zase rešiti samo lastnik parc. št. 935/1, bi brez pripravljenosti na sodelovanje ostalih bližnjih sosedov in seveda občine skoraj zagotovo ne mogel urediti praktično nič. Ker te zadeve je treba plačat, tu pa so praviloma težave.
Raje sploh ne bi o tem, če je slučajno kakšen sosed (že dolgo) mrtev, pa bi uradno moral biti vlagatelj za postopek. Potem pa se papirnata solata in čas reševanja zadeve praviloma razvlečeta čez vse sprejemljive meje ...
Sprožitev postopkov v takšnih primerih po uradni dolžnosti, razen če nekdo pristojnim praktično že vse pripravi in utemelji, praktično ni.
Izgovori, zakaj ne, so znani. Ni denarja, ni časa, ni v naši pristojnosti ...