[Dedalus]

Moje vprašanje pa je: Kako bi se obnesel kot zalogovnik čisto navadna cisterna za olje?. Taka kot jo npr varijo v ITPP Ribnica? Kot gledam po specifikaciji zdrži stvar 0.3 bare. Tako, da bi bilo verjetno potrebno celotno cisterno spraviti na podstrešje in se s tem izogniti statičnem tlaku. Tam bi dal tudi ekspanzijo. 0.3 bara nadtlaka bi bilo dovolj. Prostora dovolj, cevi za transport moči verjetno niso problem.

Ima kdo kakšne izkušnje s tem?

Če bi res kaj takega naredil, ti priporočam da to cisterno obvezno postaviš nad eno zelo dobro nosilno steno ali pa nad križ nosilnih sten. Teža te cisterne polne z vodo namreč nikakor ni majhna. Normativ za stanovanjsko gradnjo je, da se predpostavi od 2,5 - 3 kN/m2 obtežbe. Ti bi pa imel cisterno, ki ima težo 20 kN/m2 (odvisno od oblike). Rezultat tega je ta, da bi ti cisterna že ob polnjenju zgrmela skozi ploščo zaradi svoje lastne teže.

[CvetkoP]

Če govorimo o cisterni z cca 1 m2 površine in višine 2m kar pomeni 2m3 vode je to 2t obremenitve na m2 plus lastna teža. To je obremenitev, ki jo mora zdržati vsaka plošča. Ti pa govoriš o 20KN, kar pomeni obremenitev 20 t . To mi je ostalo iz šole, pa mislim, da se nisem preveč zmotil.

[Zaspanc]

1kg je bil ponavadi 9.81N, če se ni vmes kaj drastično spremenilo?
Torej je zaokroženo 20kN=2t

/edit:
liter vode ima itak 1kg, kar pomeni 2000l = 2t, pa dodamo še težo cisterne...
Čez ploščo se zadeva sicer sama po sebi ne bi preparkirala v nižja nadstropja, vseeno pa bi bilo več kot priporočljivo postavit to cisterno vsaj nad kak močnejši prizid, če že ne nad nosilno steno.

[CvetkoP]

Ups, pač malo narobe, je že 38 let minilo od newtonovega zakona. No, kakorkoli že, mislim, da je brez veze postavljati zalogovnik na podstreho. Bi ga bilo pa bolje zakopat v zemljo oz. zabetonirat v zemlji jašek. razmisli v tej smeri.

[oleo]

Dve ali tri tone postaviti na podstrešju pa ja ni problem. To je toliko kot ena ali dve paleti. In seveda je treba misliti, kje in kako bo stvar stala. Normative je potrebno pravilno razumeti. Trdnost betona je npr 25N/mm2. Za 20000N je to slab palec površine. ...

Z mešanjem vode sem hotel povedati, da je prav zaprav lahko problem že to, da bi nekdo želel prisilno kroženje vode, pa bi to težko dosegel.

Tako da mislim, da kakšni izmenjevalci toplote v smislu manjšanja tlaka zaradi tega odpadejo. Se pravi, da odprt sistem ne bi bil primeren. 0.3 bara nadtlaka pa bi verjetno že bilo dovolj, da se izognemo izmenjevalcu in imamo zaprt sistem pri katerem je vtok tople vode pri vrhu in sistem deluje na principu bata. S tem ne mešaš tople in mrzle vode, kar je po mojih izkušnjah slabo.

Idejo sem postavil zaradi tega, ker poznam kar lepo število, ki imajo prazno cisterno in kurijo z drvmi brez zalogovnika. Z enostavno konverzijo cisterne bi tako precej pridobili. Ampak kaj, ko največkrat problem ni v tehniki.

[Dedalus]

Dve ali tri tone postaviti na podstrešju pa ja ni problem. To je toliko kot ena ali dve paleti. In seveda je treba misliti, kje in kako bo stvar stala. Normative je potrebno pravilno razumeti. Trdnost betona je npr 25N/mm2. Za 20000N je to slab palec površine....

Opa... mislim, da si malo pobrkal zadeve. Tlačna trdnost betona je res okoli 25 N/mm2... praktično še več 30+ N/mm2... Tvoja trditev drži le v primeru, da bi cisterna s svojo lastno težo pritiskala na ta slab palec površine .

Pri plošči je dejansko stanje bistveno drugače. Cisterna je praktično koncentrirana sila, ki deluje na neko ploščo in v njej povzroča upogibni moment.

Verjemi mi, da se 2000 litrska cisterna polna vode prej ali slej s podstrešja (ki je bilo dimenzionirano le kot bivalni objekt) samodejno prestavi v nižje etaže. Seveda je to odvisno tudi od tega, kako je pozicinoriana. V primeru, da je nastavljena direktno nad nosilnim zidom do tega seveda ne bo prišlo, medtem ko bi v primeru, da stoji sred nekega večjega razpona zletela skozi ploščo kot šus! :lol:

[oleo]

Oleo, če imaš cevi točno ena nad drugo, potem res teče kot šus točno ena proti drugi. Po mojem se ravno zaradi tega voda slabo meša.

Ko že govorimo o šusih: Ali šus pomeni tudi to, da se topla voda giblje navzgor s približno tako hitrostjo kot npr. mehurček z dna posode, potem ko ti voda zavre? Verjetno manj ampak vseeno se mi zdi, da je hitrost celo višja od pretoka, ki ga daje črpalka.

Pa še cisterna: Ni treba da jo postaviš sredi plošče. Lahko jo privijačiš na nosilni zid z dvema vijakoma M10. Strižna sila je v tem primeru 130N/mm2. Če pa jo obesiš na ostrešja pa takisto.

[CvetkoP]

Pri današnji gradnji ni več hiše, ki ne bi zdržala na sredini plošče 2t na m2, garantirano. Da pa bi padla skozi, dejte no, pri vsem tistem železju notri, pa tej kvaliteti betona. Jaz si jo upam postaviti na mojo ploščo, ki je bila narejena pred 40 leti in to s peskom iz Gradaščice in na roke mešanim betonom v razmerju 3 lopate na mešalc. Po pravici povedano, za stalno, bi jo pa vsekakor postavil na nosilni zid.

[Dedalus]

CvetkoP... saj ne pride do krhkega loma. Pride do duktilnega loma ali pa samo do močnega lezenja betona - plošče. Ni važno samo mejno stanje nosilnosti ampak tudi mejno stanje uporabnosti. Dvomim, da bi ti bilo všeč, ko bi naenkrat začel s stropa letet omet.

Pa ne misli si, da če daš veliko železa v beton, da se plošča - betonski element ne poruši. Pač pokne prej beton kot pa jeklo.

[ElBarto]

Sicer sem to pisal že v eni drugi temi, pa ni bilo nekega haska, zato še enkrat
Kakšen efekt bi bil, če bi kot zalogovnik uporabil navadno plastično cisterno, v mrežasti kletki na paleti, v katerih se prevažajo kemikalije?
Noter bi speljal dve kači, podobno kot kotel za kuhanje šnopsa, le da je tam samo ena, ki hladi paro da nastane šnops.
Ena kača (iz sončnih kolektorjev)bi vodo segrevala, druga pa bi toploto odvzemala in jo prenašala po sistemu talnega ogrevanja.
Seveda bi bila reč konkretno izolirana in dobro porihtana elektronika ter krmilje.
Prosim za mnenja tistih, ki imate vsaj malo pojma v praksi ali pa dosti v teoriji.

LP, El Barto

[Dedalus]

ElBarto... vse zavisi od tega, koliko pritiska boš imel v tej "posodi". Če bo to nizkotlačna posoda (v rangu 0,1 bara nadtlaka) je po mojem dovolj, če to plastično cisterno dobro zatesniš in še bolje izoliraš. Efekt je isti.

Drugo je v mojem primeru, ko mora hranilnik v kleti izdržati pritiske vse do 3 bar.

Kar se tiče teorije, ti lahko povem veliko a ne vsega. Kar se pa tiče krmiljenja in elektronike, pa me ta tema pravtako zanima kot tebe in si rade volje pustim objasnit.

lp

[CvetkoP]

Teoretično bi bio to povsem v redu, samo izgube zaradi dveh izmenjevalnikov bi bile velike. Pritiska v tem primeru sploh ne bi bilo. Večji problem je zatesnit te cisterne, ki so iz polipropilena. Edini način je varjenje. Kako pa to izvesti, je pa vprašanje.

[Tone]

Imam skupno akumulacijo za sončno in centralno peč. Nekdaj, ko sem kuril na drva, je bila to super stvar. Postavil sem jo pred več kot 20 let, ko o tem še ni nihče govoril.
Stoji v drvarnici na podstavku zidanem z betonskimi zidaki. Zgornji rob je zaradi več razlogov cca pol metra pod nivojem radiatorjev v zgornjem štuku. Zaradi tega imam probleme z odzračevanjem a gre nekako.
Iz cisterne vodijo trije krogi, talno, peč z radiatorji in kolektorji. Radiatorje lahko grejem iz cisterne ali peči.
Cisterna je kvadrat 1,2 x 1,2 x 1m 5mm pločevina s križem in okvirom na tretjini višine. Tlak v posodi je seveda 0 barov, expanzijska posoda je pa zračnica od avtobusa, ki leži nad cisterno. Seveda ni nobenega izmenjevalca, razen pri dvoplaščnem bojlerju za sanitarno vodo, ki je izven cisterne. Cisterna je predaleč od odjemalcev sanitarne vode.

[Dedalus]

Kot sem napisal že prej se v prostem času malce igram z različnimi tipi konstrukcij, ki niso ovalnega prereza. Moj imaginarni hranilnik toplote je notranjih dimenzij 100 x 80 x 250 cm. Sliko najdete spodaj. Po preračunu hranilnika pod pritiskom 3 bar dobim ven večje deformacije od dovoljenih. Jeklo se plastificira. Del deformiranega modela se tudi lahko vidi spodaj.

Model bom moral itak popraviti - izpiliti. Potrebna so močnejša sidra, debelejša pločevina in predvsem močnejša. Material, katerega sem specificiral je celo še malce slabši od S235 JRG2 (material iz katerega so komercialni hranilniki).

Prerezni pogled modela:
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?snag0033yp6nunichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/thumbs/snag0033yp6nunichr("46")png[/img][/url]

Deformirana oblika modela: *
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?snag0000yp6xunichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/thumbs/snag0000yp6xunichr("46")png[/img][/url]

* Računski model z upoštevanjem simetrije. Računalnik dejansko računa tako kot celoten model. Le da je tako bistveno hitreje.

[Dedalus]

In še simulacija ogrevanja takega hranilnika...

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")youtubeunichr("46")com/watch?v=PZqR5KQ7RA0[/url]

To je simulacija pretoka in razslojevanja vode v ležečem hranilniku toplote. Simulacija je bila izdelana s programom Floworks. Skozi desno krajšo cev priteka vroča voda, skozi skrajno levo dolgo cev pa odteka. Simulirano je segrevanje hranilnika v eni uri. Dotok vroče vode je 1 l/s