Objave: 92
Teme: 2
Pridružen: Dec 2008
Ocena:
0
bk9105..... vse lesnovlaknene plošče so bolj difuzijsko odprte... saj obistvu les navlaknijo, in ga na novo skupaj stisnejo v plošče. Skozi kamnite plošče težko prehaja voda in vlaga, če pa kamen zdrubimo in nastali pesek stisnemo v plošče postane bolj porozen....pač banalen primer.... paroprepustne folije so tudi iz vlaken narejene, le da iz drugih materialov.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat: vse lesnovlaknene plošče so bolj difuzijsko odprte... saj obistvu les navlaknijo, in ga na novo skupaj stisnejo v plošče.
Sam oceni resnico.
Vrednost difuzije (približno):
les smreka 35
les hrast 120
agepan 11
iverica 100
OSB (namenjena parni oviri) 9000
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 92
Teme: 2
Pridružen: Dec 2008
Ocena:
0
da ne bo pomote...
- Agepan plošče in podobne so narejene iz lesnih vlaken. V procesu proizvodnje posamezna lesna vlakna napršijo s PUR-vezivi, ki ne vsebujejo formaldehidov ter stisnejo v enoslojno ploščo z asimetričnim profilom gostote.
- Iverna plošča je narejena iz naključno usmerjenih iveri. Za oblepljanje se
uporabljajo uporabljajo UF, MUF, MF, FF in pMDI lepila
- OSB plošča je narejena iz “strands”–ov, (OSB-Oriented StrandBoard) usmerjenih v smeri ali pravokotno na smer proizvodnje. Plošče se v procesno krmiljenem, brezkončnem postopku troslojno stisnejo. Zgornja in spodnja plast v plošči potekata vzdolžno, osrednja lega oz. plast pa poteka prečno glede na smer poteka izdelave plošč. Površina je “groba” zaradi velikosti strandsov (pribl. 150 ×25 mm). Za oblepljanje se uporabljajo MUF, MF, FF in pMDI lepila.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Hvala za razlago.
Verjetno si je ne bom zapomnil. Za mene so vse to iverice - masivni les raztrgajo in ga zlepijo skupaj. Jih ne spoštujem, niso več les. Po istem kriteriju hrenovka ni meso.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 147
Teme: 0
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
1
Danes ponoči je padla odločitev.Danes je pri mami(tu še sedaj stanujem) zelo pihalo. Otroci imajo sobo v mansardi in imamo pokrito z plehom, to je tako ropotalo, da otroka nista mogla spati in sem moral biti zraven njih. Še sam nisem nič spal, sem samo poslušal kdaj bo streho odkirlo ali odneslo.
Jaz pa mislim gradit pred to hiši v smeri kjer večkrat veter piha, tako da sem se odločil da bo vrhnja plata iz armiranega betona, ne pa montažna. Za kritino pa se moram še odločit, sem zagovornik opečne kritine, vendar imam problem ker imam v načrtu 10°streho (bomo mogče dvignili na 15° in na to pa naj bi se že dalo dobiti opečno kritino). Namreč se nisem mogel odločit kaj naj naredim. Ne bom poslušal kako zunaj ropota oz. se bom bolj varnega počutil tudi če streho odnese.
Ima mogoče kdo opečno kritino že pri 15° in kako se obnese (streha bo čisto enostavna enokapnica)?
Objave: 12058
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
Lepo. Vedno lepo videt da se odločiš za nekaj, na podlagi popolnoma nerelavantnih stvari... Veter in strah pred razkrivanjem in ropotanjem s betonsko ploščo nima veze... Ima pa odločitev za enokapnico in naklon, ter izbiro kritine in izdelavo... Ampak... Samo da se dobro spi
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 7360
Teme: 21
Pridružen: Nov 2009
Ocena:
4
ja no, nekaj veze ze ima. ce ti iz AB betonske strehe potrga streho z ostresjem vred, je hisa se vedno tesno zaprta.
faker, opecne za 10° ne bos nasel. Imas npr Bramac7, opecne se pricnejo nekje pri 15° (ERLUS KARAT).
za 10° pa plocevinasti profili: Trimo topdom, plocevina z dvojnim zgibom (Rheinzink, Prefa itd), valovitke, sika, epdm, vaeplan itd.
Objave: 147
Teme: 0
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
1
lahko potem mogoče predlagate s čim pokriti tako streho?
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Ima mogoče kdo opečno kritino že pri 15° in kako se obnese
Pri naklonu 14 stopinj je bila prej valovitka, sedaj je že 4 leta glineni strešnik z dvojno zarezo . V prospektu ima proizvajalec kritine dopustni nagib 15 stopinj, če je sekundarna kritina. Prvi dve leti sem bil posebej pozoren, ali bo kdaj kaj pricurljalo po sekundarni kritini (ni speljano v žleb ampak kaplja na tla). Le enkrat v pozni zimi sem opazil nekaj kapljic. Je bila močna odjuga in verjamem, da je pred tem veter zanesel nekaj snega pod kritino. Tudi ob najhujših nevihtah (močan veter in dež) nisem opazil spuščanja kritine.
Citat:nekaj veze ze ima. ce ti iz AB betonske strehe potrga streho z ostresjem vred,
Je možen razmeroma enostaven račun potrebnih sider. Samo ostrešja veter ne bi smel odnesti, skupaj z betonsko ploščo pa težko verjamem.
Vrsta kritine? Pojdi po burjasti Primorski in malce povprašaj, koliko je stara kritina - boš hitro izvedel, katera se v vetru najbolje drži. Zelo dvomim, da bo to pločevina - se jo preveč pogosto vidi na TV kako leti po zraku.
Močan veter lahko dvigne le položen strešnik, če veter lahko pritisne direktno na spodnjo stran strešnika. Tako kot se danes nala sekundarna kritina (deske + pp folija) in obrobe, pa bi moral biri res močan veter, da bi le s srkom dvignil strešnik. Če se bojiš, imaš še vedno možnost vsak strešnik privijačiti na letev.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 7360
Teme: 21
Pridružen: Nov 2009
Ocena:
4
kecko, kateri stresnik ze gre od 10° dalje?
jaz sem teoreticno spoznal le erlus karat ( <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.erlus.de/ModelleUniversal/Karat/">http://www.erlus.de/ModelleUniversal/Karat/</a><!-- m --> ), za katerega proizvajalec navaja celo 7°, vendar so mi ga v praksi vsi prodajalci/zastopniki odsvetovali za tako nizek nagib.
Objave: 147
Teme: 0
Pridružen: Mar 2013
Ocena:
1
ja valovitke so bile res zakon ko so bile z azbestom. Smo jih imeli 30 let na strehi pa ko smo prekrivali si lahko hodil kjerkoli, nisi rabil stopit na štafl.
vem za primere da so pokeivali dosti časa za nami pa so morali dosti prej menjati za druge salonitke. no pred 8 leti smo pa obojni naredili napako in pokrili z plehom.
Res je v projektu je 10°streha, ali bi bil v prkršku če bi sedaj naredil 15°streho. Vizuelno se nebi dosti spremenilo.Statik pa bo itak sedaj zračunal statiko.