Vseh pohval sem zelo vesel. Kor arhitekt pa vedno povdarjam, da dober projekt ni delo ene osebe na projektu, temveč dobre celotne ekipe.
Sam sem mnenja, da objekt z oblikovnega vidika ni noben presežek. Tudi to vrstna gradnja, lesena in pasivna, ni nič res novega. Je pa res prvi to vrstni objekt v Sloveniji. Skupek znanja lesene in varčne gradnje v enem, ki zahteva kar nekaj dela strokovnjakov, ki jih imamo v Sloveniji precej. Želim pa si misliti, da sem na tem objektu zasnoval funkcionalna stanovanja in dobro rešil detajle tovrstne gradnje.
Z mojega vidika se mi zdi pomembno, da se pokaže, da je les kot osnovni konstrkcijski material, čisto primerljiv z ostalimi. Se pravi, da se pokaže, da se da tudi drugače. Glede tega kdaj uporabiti les in kdaj kaj drugaga, pa sem mnenja, da bi to moral vedno odločiti zasnovalec objekta in ne investitor, ki običajno vidi stvari skozi denar in svoje prepričanje, ki je žal skoraj vedno laično. Izbrati je treba najbolj primerno rešitev, ki ne bi smela biti izbirana na podlagi tistega kar je nekomu všeč ali s čimer zna delati. Živimo v 21. stoletju, kjer je praktično vse mogoče, vendar je med temi možnosti res malo primernih rešitev, če upošetavmo vse okoliščine.
Zelo zanimiv mi je bil Pahorjev prvi komentar, ko je zagledal objekt: "Sploh ni videti, da je len". Žal tega komentarja ni zaslediti nikjer v objavah o tem objektu. Zdi se mi ključno to povdariti, saj ljudje, ko govorimo o leseni gradnji, še vedno, čisto stereotipono, v večini vidijo pred seboj hišo, ki je videti lesena. In kako naj potem tak človek odloča o izbiri konstrukcijskega materiala in ostalih predvsem skritih vgrajenih materialih.
Kot repliko na komentar papez46, ali bo poraba za ogrevanje in hlajenje 100€ ali 500€/leto:
Kar se tiče pasivne gradnje, sem mnenja, da je to kot hibridni avtomibili. "Ni ne tič ne miš". Vidim smisel v nizkoenergijskih objektih in nato vidim smisel šele v objektih, ki ne porabijo nič energije za svoje delovanje ali jo celo ustvarjajo. Tudi z ekonomskega vidika pasivni objekti meni niso smiselni. Kdaj prineseš not razliko med vgrajenimi materiali med nizkoenergijskimi in pasivnimi objekti? Sploh če gledaš koliko si vzel dodatno okolju za malo efekta.
Tudi v tem konkretnem primeru, s strokovnega vidika, nisem videl smisel pasivne gradnje. So pa bili drugi smiselni razlogi za takšno odločitev. Dejstvo pa je, da bo objekt varčen, kar žal še ni stalna praksa, bi pa morala čim prej postati.
Ta del ne spada v to temo, je pa moje razmišljanje in pogled, ki vpliva na moje delo.
medo9 glede tega, da odidem v tujino pa tkole:
Kaj me zadržuje v Sloveniji? V tem trenutku družina, ki ji želim privoščit življenje v tej prečudoviti naši deželici. Dosti sem prepotoval in veliko videl.
Sem tudi že enkrat v življejnju odšel s trebuhom za kruhom. Odšel sem v Avstralijo, brez namena, da se vrnem. Najprej sem opazil, da imam kot Evropejec pred vsemi prednost za zaposlitev. Evropa je nekakšen svetovni standard. Samo poglejte iz kje prihajajo modne smernice, trendi, kateri avtomobili so v večini najbolj cenejeni po vsem svetu... Potem sem hitro dojel, da imam lahko že v parih mesecih avto, hišo z bazenom, psa... in živim lagodno življenje. Vse skupaj pa me ni primamilo, ampak odvrnilo. Nisem se vrnil zaradi domotožja. Vrnil sem se, ker sem ugotovil kam to pelje. Če ne že moji otroci, pa moji vnuki sigurno, bi bili debeli in neumni. Ja stereotipno, ampak dejstvo je, da sem tam s težavo našel ljudi s katerimi sem se sploh imel kaj za pogovarjati. Ja ljudje pri nas s srednješolsko izobrazbo so pri njih na nivoju ljudi tam, ki so končali fakluteto ali več.
Sam ne iščem lagodno, ampak zanimivo življenje, pa četudi zato težko. Zvedam se, da je tudi pri nas že veliko ljudi lačnih, ampak verjetnost, da umreš od lakote je še vedno zelo majhna. Torej neka prava bojazen ni smiselna.
Meni oz. nam je kriza prinesla to, da živimo na plači moje partnerke v hiši z njeno mamo. Kaj lepšega? Kompromisi so stalnica, ampak smo zato navznoter bogatejši. Če ne bi bil v taki situaciji, še zdaj ne bi imeli doma vrtička in s tem vseh doživetij. Ja imel sem čas in nekaj smo prišparali, ampak to ni pomembno. Pomembno je kaj ima in bo še imel moj otrok zaradi tega. To pa je neprecenljivo.
Rad se pohvalim, da v dveh letih otroku nisem kupil niti enega darila, niti enega kosa oblačil. Sem pa ves ta čas, ki bi ga porabil da zaslužim denar in čas za nakup, bil z otrokom.
Tudi nečaki so prvih nekaj let sprašavali, zakaj nam pa ti nikoli ne kupiš daril? Enostavno sem jih vprašal, bi raje imeli še to ali tisto, ali imate raje mene in moj čas z vami? Nikoli več me tega ne vprašajo. Tudi v šoli se lahko pohvalijo z nečim kar se ne da kupiti. "Veš kaj smo včeraj delali?" Ne pa žalostno "Joj, tvoja je pa boljša."
Koliko več je vredna igrača, ki jo skupaj z otrokom narediš od kupljene? Npr. izdelati lok, cena 0€. Kaj vse se otrok ob tem nauči? Ravno tako ga čez čas vrže sran ali uniči.
Hočem vlakec. Grem v klet poiščem največjo škatlo in izrežem ven, ter sestavim nekaj podobno vlaku. Skupaj z otrokom ga pobarvava (bolj počečkava) in oblepiva s klažem. Ja, težko je vanj vstopi, ampak je zabavno. Ko pa ga preraste, ga vržem med star papir namesto, da ga pospravim na podstreho.
Trenutna situacija v državi, ni nič hujšega od tistih prej, npr. po vojni. Je pa odlična spodbuda za inovativnost in napredek. Tisto kar meni da iskre v oči. Žal za moj profil trenutno ni veliko dela oz. se malo gradi. In pri nas je res vse po vezah in poznanstvih. Celo tako je, da sem letos za delo kot projektant dobil eneko plačilo kot fizični delavec na gradbišču. Za tak denar sem raje delavec. Bom pač fizično utrujen, ampak zato nisem pri kosilu ali z otrokom z mislimi na projeku, in na telefonu cele dneve.
Ja sem moral poprijeti za drugačna dela. Še sreča, da znam še kaj drugega kot samo projektirati. Sem postavil 70 m protihrupne ograje, sem izdelal 20 m2 lesene terase, sem izdelal lesene stolčke za otroke. Ko pa bom spet projekitiral bom te izkušnje vnesel v projekt.
Zaključek. Imam optimističen pogled na stvari in kot pravi Adi "Je treba delat!"
