[Migaj]

Sam bi dal samo TČ zrak/zrak s centralnim bojlerjem z backup grelcem v njem ter vsaj eno klimo.

[slepec]

migaj
daj kaj več povej

[gurenc]

kamin in rekuperator dajejo skupaj. hec je samo v tem, da ima kamin lasten (ločen) dovod zraka. tako je ločen sistem. je pa problem, če je kakšen kiks v dimniku. pri znancu od nekod dim uhaja in se občasno čuti v eni od sob ... ker očitno rekuperacija pri njem ustvarja podtlak (čeprav mi to ni ravno logično).

[Migaj]

kaj naj povem več?
Lahko daš TČ zemlja-voda ali TČ zrak-voda - z nobeno ne boš zgrešil.
Kamina potem ne rabiš, razen, če ga želiš imeti in kuriti.
Kolektorji pozimi ne ogrevajo -torej spet rabiš dodaten vir, poleg tega takrat ko kolektorji ogrevajo, TČ za redno ogrevanje zelo zelo malo potroši.
Ogrevanje s peleti? -za pelete+elektriko boš dal 2x več kot za elektriko pri TČ.

[remi]

@slepec, primerjaj obe varianti po več kiriterijih:

• Višina investicije
  Stroški vzdrževanja
  Stroški obratovanja
  Udobje
  Primernost izbranega vira za tvoj objekt in lokacijo.

Sonce boš koristil tudi pri TČ preko posrednika (zemlje).
Priprava sanitarne vode poleti je s TČ zemlja/voda zelo poceni, saj je COP pri tempearuri vira 15-20°C in tempearturi sanitarne vode 55°C preko 4.
En 200 l bojler ti bo TČ ogrevala kakšno uro in za to porabila cca 2kWh.

[Žerjavar]

pri tempearuri vira 15-20°C

Ali lahko navedeš strokovni vir za ta podatek?
Močno dvomim, da je temperatura zemljine v globini 2 m, ob stalnem (365 dni na leto) odvzemanju toplote, tako visoka.

[remi]

Teorija:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://d-nb.info/985908882/34">http://d-nb.info/985908882/34</a><!-- m -->
slika2.8:- oranžna
slika 3.15
slika 4.1

Praksa:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://wp-effizienz.ise.fraunhofer.de/download/wp_effizienz_endbericht_langfassung.pdf">http://wp-effizienz.ise.fraunhofer.de/d ... assung.pdf</a><!-- m -->
Poglavje 5.6.1., Slika 62

Mojemu kolegu je letos avgusta temperatura vira "ušla" čez mejo 20°C.

[Migaj]

Priprava sanitarne vode poleti je s TČ zemlja/voda zelo poceni, saj je COP pri tempearuri vira 15-20°C in tempearturi sanitarne vode 55°C preko 4. En 200 l bojler ti bo TČ ogrevala kakšno uro in za to porabila cca 2kWh.

na 55°C iz koliko?

[remi]

Z 10°C.

[Žerjavar]

@ remi: Hvala za literaturo.
Jo moram preštudirati.

[vincent]

če je goora o voda/voda vzameš temp. podtalnice 10 stopinj cenzija....si povsem na varni strani. Zdaj če bo 11 pa mogoče do 13 pa toliko boljše zate.

[andrej7777]

Hm...samo če je poleti podtalnica 11-13 npr, potem je zelo verjetno, da je ta podalnica pozimi (npr. zaradi taljenja snega) npr. hladnejša kot 10 stopinj. Npr. če ni dovolj globoko?

[vincent]

Podtalnica je običajno od 3 metre in globje (med 4 in 6)...tam pa temperatura zraka skozi letne čase praktično več nima vpliva.

[slepec]

zakaj se pa kolektor pri TČ ZEMLJA-VODA ne daje globlje npr. 3m globoko

[remi]

Minimalna globina kolektorja mora biti taka, da se ledeni obroč, ki se lahko naredi okoli kolektorja ne more sprijeti z zmrznjeno zemljo pozimi. Pri nas zemlja zmrzne do okoli 80 cm in če k temu dodaš še rezerve za 40 cm obroč okoli kolektorja, prideš na globino 1,2 m, ki jo priporoča večina polagalcev kolektorja. Dobro dimenzioniran kolektor naj sploh ne bi imel ledenih obročev.

Maksimalno globino pa se določi glede na sestavo zemljine, velikost zemljišča, porabo in tudi globino podtalnice. Največja omejitev pa so stroški in organizacija izkopa, zato se da kolektor na minimalno globino, ki še ustreza zahtevanim potrebam objekta.

V večje globine je smiselno riniti samo, če imaš na razpolago premajhno zemljišče, saj s tem dobiš nad kolektorjem večji volumen zemlje, iz katere črpaš toploto. Kolektor se namreč napaj od zgoraj in od strani.
Drug razlog za večjo globino bi bila tudi prisotnost podtalnice, ki kolektorju stalno dovaja toploto, vendar je spet potrebno pogledati ekonomsko upravičenost globjega izkopa, če imaš na drugi strani na voljo zadosti površine.
Naslednji razlog za večjo globino bi bil boljša sestava tal v večji globini, ampak ponavadi je boljši teren bliže površini.

Pri določitvi globine je treba upoštevati tudi razmerje porabe za ogrevanje in sanitarno vodo.
Če je delež sanitarne vode velik, je bolje ostati bliže površini, ker poleti dobiš na manjši globini višjo temperaturo. Obratno, če je delež za ogrevanje velik, naj bo volumen nad kolektorjem večji, da bo tam uskladiščene več toplote za čez zimo. Vendar spet globina ni smiselna, če imaš na voljo površino.