PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri "Taktiranje" oziroma pogosto vklapljanje kompresorjev ZV TČ

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
če se prav spomnim vsi strokovnjaki navajajo idealni delta t 5stc.pri meni so sledeče tempBig GrinV 45 st.c..-povratek vode 39 do41 st.c- vhod plina v kond. 58st c. povratek plina35st.c.
razlika dv in pv je cca5-6st..razlika med povratkom vode in povratkom pl. tudi cca4do 6st.c.
#17
Idealni delta T je vedno čim bližje ničli.

Predpostavka: Toplotni tok je konstanten in je produkt razlike temperatur in pretoka ter toplotne kapacitete medija, ki ga pretakamo.

Za čim nižji delta T pa rabimo zadosti velik izmenjevalec in zadosti močno črpalko.

Oboje stane.

Topotni izmenjevalec samo denar.
Obtočna črpalka pa polek denarja ima še neko porabo elektrike.

Zato je nek optimum najprej stvar denarja, ki ga nekdo vloži v postrojenje.

Še malo OFF Topoc.

Danes sem se malo igral, ker je prvi pravi dan, ko sveti sonce odkar sem dogradil izmenjevalec solar/centralno ogrevanje na povratek pred vhod v TČ.

Iz "lufta" sem pri mojih 9,4m2 kolektorje uspel potegniti moči do cca 4 kW.

Zadevo sem imel del časa priklopljeno hkrati s TČ in del časa sem imel TČ na OFF.

Ocenjujem, da sem danes ujel kakoh 20kWh, kar je za tak dan, ki je bil poln oblačkov na sicer dokaj jasnem nebu kar OK.
#18
dedek Napisal:če se prav spomnim vsi strokovnjaki navajajo idealni delta t 5stc.pri meni so sledeče tempBig GrinV 45 st.c..-povratek vode 39 do41 st.c- vhod plina v kond. 58st c. povratek plina35st.c.
razlika dv in pv je cca5-6st..razlika med povratkom vode in povratkom pl. tudi cca4do 6st.c.


Neglede na temperature, ki jih navajaš, je meni malo čudno , da bi bila temperatura dvižnega voda višja od temperature tokeče faze iz izmenjevalca proti uparjalniku.

PS Povratek plina sigurno ne more imeti najnižje temperature od vseh štirih merjenih.
#19
MI2 Napisal:Termostatu ki ga imas povecaj diferenco vklopa iz predvidevam 0.5 K na 1 K.
Vklopov bo bistveno manj in tudi poraba bo manjsa.
Porocaj kako se obnese.
Lp

Bom poizkusil (moram v nastavitvah pogledati kje to naredim) in poročal. Sem pa danes od 11:00 do 18:00 vsako minuto spremljal delovanje črpalke in parametre ob vklopu ter izklopu. Meritve so v sliki spodaj.

Ugotovil sem, da se je TČ v večini primerov vklopila, ko je T povratka padla 5 stopinj pod vremensko krivuljo. Zatem je TČ delovala dokler T povratka ni dosegla temperature na vremenski krivulji. To je trajalo ca. 10 minut. Zatem se je izklopila in se nato čez ca. 30 minut spet vklopila (ker je T povratka v teh 30 minutah spet padla 5 stopinj pod vremensko krivuljo).

TČ je torej imela 40 minutne cikluse (10 min delovanja in 30 minut pavze).

Kar se tiče tolerance oz. korekcije vremenske krivulje imam nastavljeno na -5 stopinj in +5 stopinj. Zaradi nastavljenih -5 stopinj se je TČ po 30 minutah vklopila, ker je Tdovod padel pod 5 stopinj glede na krivuljo. Ni pa pri delovanju nikoli segrelo na +5 od krivulje, ker je bilo v sobi vedno ca. 0,5 stopinj več od željene/nastavljene temperature na brezžičnem termostatu termostatu. Zato je vedno izklopilo TČ, ko je T povratka dosegla krivuljo. Če bi bilo v sobi manj kot je nastavljeno/željeno (v našem primeru imamo termostat v sobi ves čas nastavljen na 23 stopinj) bi TČ verjetno segrevala vodo še 5 stopinj nad krivuljo oz. dokler ne bi dosegla željene/nastavljene temperature na termostatu. Takrat bi se verjetno poznala tudi sprememba diference vklopa na termostatu iz 0,5 na 1 in bi s tem bilo še manj vklopov/izklopov.

Da pa mi ni bilo potrebno ves čas stati pred TČ, sem si s pomočjo brezžične WiFi kamere in Android aplikacije naredil mobilni nadzorni SCADA sistem Smile


Priložene datoteke
.jpg   tc01.jpg (Velikost: 140,34 KB / Prenosi: 955)
.jpg   tc02.jpg (Velikost: 58,04 KB / Prenosi: 940)
#20
BLABLABLA Napisal:Manometrov žal nimam. Ker nimam nobene opreme za poseg v hladilni krog TČ.

Na podlagi temperatur in pretoka pa komot izmerim toplotno moč TČ. Praktično na par 100W natančno.
Če je vgrajen merilnik pretoka se da. Ostalo so ugibanja.

Merjenje tem. tekoče faze ima veze samo z predgrevanem. Merodajna bi bila temp. izmerjena tekoče faze z manometri. Ali v zgornji tretjini kondenzatorja, kar je v praksi nemogoče. :wink:
#21
)<amac' Napisal:4. Kakšne so izkušnje z maksimalnim številom vklopov na uro ter skupnim sezonskim številom vklopov kompresprja pri vaših inverterskih zrak-voda toplotnih črpalkah - podajte tudi tip in moč TČ, tip grelnih teles (radiatorji, talno, stensko), kvadraturo, izolacijo, letno porabo kWh, po možnosti pa še kak drug podatek
Z veseljem objavim ampak jaz za viessmann 200-s z regulaciji vitotronic 200 ne najdem podatka o številu vklopov, ve kdo v katerem podmeniju se to skriva, najdem čuda od delovnih kompresorja pri različnih stopnjah obremenitve, tega pa ne. Sad
#22
Merlin1 Napisal:
BLABLABLA Napisal:Manometrov žal nimam. Ker nimam nobene opreme za poseg v hladilni krog TČ.

Na podlagi temperatur in pretoka pa komot izmerim toplotno moč TČ. Praktično na par 100W natančno.
Če je vgrajen merilnik pretoka se da. Ostalo so ugibanja.

Merjenje tem. tekoče faze ima veze samo z predgrevanem. Merodajna bi bila temp. izmerjena tekoče faze z manometri. Ali v zgornji tretjini kondenzatorja, kar je v praksi nemogoče. :wink:

Pretok je bil zmerjen z ultrazvočnim merilnikom pretoka, ki se postavi na cev.

Tako, da pri meni ni bilo ugibanja o pretoku vode.

Ne vem pa zakaj pri tekoči fazi rabiš manometer.
Entalpija tekoče faze je odvisna samo od temperature in ne od tlaka (če se jaz kaj prav spomnim)
#23
sicer ste s temo drugje...a ena stvar glede na temo...

Je problem taktiranja tc lahko tudi v slabih mozganih..programu tc?

Prekmalu 'ugotovi' da je treba spet gret nato pa hizro ugotovi da temu ni tako in se ugasne...
#24
Če mene vprašaš je res problem v tem, da bi bile avtomatike lahko bolj dovršene.

Taktiranje bi preprečila že majhna opcija, ki bi časovno preprečila ugašanje, ko TČ deluje konstantno na minimalni moči. Temperatura dvižnega voda se pa viša preko nastavljene vrednosti.

Recimo 2h (ali poljubno nastavljivo s programsko opcijo)

Posebej se to pomoje odraža pri sistemih radiatorskega gretja v kombinaciji z vodenjem po zunanji temperaturi.

Podnevi gre običajo temperatura zraka gor, set point temperatura pri vremensko vodeni regulaciji pa dol. TČ potem zaradi svoje "omejene pamenti" zniža obrate na minimum (kar je OK), potem pa se ustavi, kar ni OK. Pa imamo taktiranje.

Tukaj pomoje ne pomaga drugega kot povečati histerezo (da se voda bolj ohladi), preten TČ spet starta. Ali pa kot sem to storil pri mojem očetu, ki ima bakrene cevne radiatorje s parimi plunki vode. Prestavil sem enostavno na konstantno temperaturo dvižnega voda.
#25
cinik Napisal:
)<amac' Napisal:4. Kakšne so izkušnje z maksimalnim številom vklopov na uro ter skupnim sezonskim številom vklopov kompresprja pri vaših inverterskih zrak-voda toplotnih črpalkah - podajte tudi tip in moč TČ, tip grelnih teles (radiatorji, talno, stensko), kvadraturo, izolacijo, letno porabo kWh, po možnosti pa še kak drug podatek
Z veseljem objavim ampak jaz za viessmann 200-s z regulaciji vitotronic 200 ne najdem podatka o številu vklopov, ve kdo v katerem podmeniju se to skriva, najdem čuda od delovnih kompresorja pri različnih stopnjah obremenitve, tega pa ne. Sad
Vprašanje če lahko sploh pogledaš ta podatek, jst na mojem Hitachi Aqua Free namreč ne morem, ker tega podatka ne nudijo... Čeprav mi je to malo čudno ampak tako je...
#26
cinik Napisal:Z veseljem objavim ampak jaz za viessmann 200-s z regulaciji vitotronic 200 ne najdem podatka o številu vklopov, ve kdo v katerem podmeniju se to skriva, najdem čuda od delovnih kompresorja pri različnih stopnjah obremenitve, tega pa ne. Sad
Regulacija sicer pridno beleži vklope, kumulative.... Kumulative je možno videt, število vklopov pa uporabnik ne vidi.
Možno jih je prebrati z namenskim programom. Iz razredov obremenitev pa se da izračunat COP.

BLABLABLA Napisal:Če mene vprašaš je res problem v tem, da bi bile avtomatike lahko bolj dovršene.

Taktiranje bi preprečila že majhna opcija, ki bi časovno preprečila ugašanje, ko TČ deluje konstantno na minimalni moči. Temperatura dvižnega voda se pa viša preko nastavljene vrednosti.
.
Tako je recimo. 200S je skoraj nemogoče prepričat, da bi taktirala. Tako je napisan softwer.
#27
Živjo!

Pri meni je takole:

TČ 8kW Fuijtsu Waterstage
Talno, 180m2:zidana klet + Marles mega sistem
V sezoni 12/13 smo porabili za TČ (z sanitarno vodo) ca. 300evrov elektrike ter kakšen (enega ali dva) m3 drv. Običajno kurimo drva, ko TČ najbolj "švica" (okoli 0st. in velika vlaga).
Vedno imamo 22st (raje malo več). Sanitarno na 47st.
Urnik ogrevanja imam nastavljen "comfort" 22st (ali 22,5) od 22:00 do 6:00. Preostali čas red. na 21st.
SV (200l) segrevam od 22:00 do 00:00 (zaenkrat je še ni zmanjkalo, pa smo 4-je).
Ponavadi se kompresor zažene 2 do 3 x na dan.
Taktiranje sem opazil samo, ko se lotim "ročnega - push" pregrevanja SV do 65st. Verjetno zato ker mi manjka kakšen m2 izmenjevalca v bojlerju (imam namreč komaj 1,4m2).
Precej smo zadovoljni s to zadevo.

LPS
#28
Meni zubadan11kw + coolwex duo ne taktira. Pozimi se vklopi ~3x na dan po par ur, sedaj pa max 1x na dan za ogrevanje in 1x za SV. Vremensko vodena + sobni korektor.

Zelo zadovoljen z regulacijo, le kakšne statistike vklopov ipd pogrešam za analizo. Nastaviš lahko tudi, kako dolgo mora kompresor tečt po zagonu itd. Tega se sicer nisem dotikal. Le moč imam omejeno na 70% v nastavitvah. NEH 210 m2.
#29
Merlin1 Napisal:
cinik Napisal:Z veseljem objavim ampak jaz za viessmann 200-s z regulaciji vitotronic 200 ne najdem podatka o številu vklopov, ve kdo v katerem podmeniju se to skriva, najdem čuda od delovnih kompresorja pri različnih stopnjah obremenitve, tega pa ne. Sad
Regulacija sicer pridno beleži vklope, kumulative.... Kumulative je možno videt, število vklopov pa uporabnik ne vidi.
Možno jih je prebrati z namenskim programom. Iz razredov obremenitev pa se da izračunat COP.

Ali je za ta izračun COP tudi potreben program ali je to možno z nekaj matematične telovadbe narediti v lastni režiji? Če je možen izračun sem zainteresiran za postopek.
V navodilih piše:
Razred obremenitve: diferenca med uparitveno in kondenzacijsko temperaturo
1: <25K
2: 25 do 32K
3: 32 do 41K
4: 41 do 50K
5: >50K
Če bi obratovalne ure bile npr.
1: 1 ura
2: 2 uri
3: 3 ure
4. 4 ure
5: 5 ure
Kateri podatek še manjka in kako izračunaš COP? Najbrž, da bi moral poznat še kak podatek? Je možno sklepati vsaj o % obremenitve v smislu električne moči? Bi bilo kar uporabno za "igrat" se s podatki.
1 2
Iskanje po temi