[spela]

Nihče, ali malo kdo, pa si upa povedati, da da ena individualna hiša v 50 letih z vgrajenimi vsemi sistemi in podsistemi ter izolirana po zadnjih zapovedih, v vseh teh 50 letih NE BO PRIHRANILA TOLIKO ENERGIJE, kolikor jo je bilo potrošene ZA PROIZVODNJO TEH PRODUKTOV.

evo, to se jaz večkrat sprašujem... pozablja se na proizvodnjo in koliko ta porabi in tudi onesnažuje.

jaBk, če projektiraš hišo na parcelo najprej izhajaš iz školjke, postaviš hišo v dovoljenih gabaritih na parcelo, željah investitorja o velikosti hiše, pogledaš smeri neba, teren, sonce, dostop, dovoz itd itd. potem šele smiselno razpostaviš prostore. v teh okvirjih potem zasnuješ ustrezen tloris. koliko svobode imaš, je odvisno od zgornjih faktorjev, včasih se tudi zgodi, da je idealna rešitev kombinacije želja naročnika/oblike, orientiranosti, lege parcele samo ena. obratna pot - iskat tlorise, ki so nekako "serijski", namenjeni "povprečni" situaciji... no ja. pogosto je možna, če ni nekih omejitev, ni pa ne najboljša ne idealna. podobno kot pri oblekah. postavam, ki so bolj ali manj "standardne" je konfekcija prav. nestandardne postave si šivajo po meri. ampak prav standardno postavo ima zelo malo ljudi, meni je sicer konfekcija prav, vsaj tako sem mislila dolga leta, dokler nisem začela krajšat rokavov in dolžine. ko pa imam kaj po meri, je čisto druga pesem, vidim, kaj je zares delano na mojo postavo, čisto drugače stoji

[JaBK]

Razumem to. Jaz sem mislila da gre bolj v tej smeri. Da je orientacija, smer in razmerje stranic ter podobne omejitve, ki so podane od trejte stranke (občine) zgolj "smernica". Se pravi imaš vse to v glavi, ko začneš v nulo s tlorisom. Ali že takoj točno določiš zunanje gabarite in potem res 100% prilagajaš tloris temu? Dobro razumem to, če gre za res neugodno in majhno parcelo, če je pa na voljo veliko prostora in je vseeno ali je kaki cm širša ali ožja potem se pa vendarle zunanji gabariti prilagodijo tlorisu. Ali se nikdar tako ne dela?

[spela]

Najprej določiš lego, gabarite (nikjer ne piše da 100%, razen, če ima res parcela toliko omejitev, da moraš pazit na vsake pol metra) in vse, kar sem napisala. potem se lotiš tlorisa, fasade. Potem spet prilagajaš gabarite, itak jih ponovno prilagajaš, ko se določijo prave debeline sten, odvisno od tipa gradnje, za IDZ to še ni pomembno. Redko je na voljo veliko prostora in taka lega in predpisi, da bi bilo več opcij glede postavitve, grobih gabaritov in orientacije objekta. Če ne drugega, bi npr. rad ohranil lep pogled, strnjen del zemlišča za vrt, cesta je tudi običajno na eni strani, odvisno, koliko je prometna... skratka, nikoli ne izhajaš iz tlorisa in ga prilagajaš na parcelo. to bi bilo neumno. parcela je podan in nespremenjliv faktor, pri tlorisu pa imaš vso svobodo. in skoraj vedno se ga da zasnovati tako, da bo optimalno usklajen z vsem.

[spela]

To je moje videnje, vendar:
Prvi arhitekt, s katerim sva se pogovarjala je imel obratno logiko. Je rekel najprej školjka, potem se pa še notri naredi. Glede na ponudbo, ki jo je pripravil, je bil človek sicer pedanten, kako gre sonce, kako gre veter, kako gre cesta, kako mora biti hiša usmerjena, vse to je klapalo. Zanj se na koncu nisva odločila, vendar ne glede na zgoraj napisano je razmišljal obratno kot jaz, pa vendar si ne upam trditi, da ne bi nekih osnovnih pravil vseeno upošteval, zato tudi sprašujem kako gre ta proces. Mogoče je njemu tako lažje in vseeno od sebe da kvaliteten izdelek v vseh pogledih. Res pa je, da ko sva z mojim pred izbiro arhitekta pregledala praktično vse tlorise, ki jih je Google našel, sva prišla do splošnega pravila - hiša na zunaj krasna, znotraj oprema krasna, pogledaš tloris - raven celovških dvorov, ko je shramba večja od največje otroške sobe, vse skupaj pa močno prekaša hodnik in podoben traparije.

ta arhitekt je imel pravo logiko, tako prideš do najboljših rezultatov. ne pravim, da se ne smeš zabavati s pregledovanjem tlorisov, da pa na osnovi videnega delaš zaključke, kako se projektira, je napačno. konec koncev ti potrdiš arhitektu IDZ in te nihče ne sili v velike hodnike in shrambe pomembno je, da daš arhitektu čim bolj natančne vhodne informacije o načinu življenja in prostorih, ki jih potrebujete. ne v obliki tlorisa ampak v opisni obliki: npr. "veliko kuhamo in imamo majhne otroke, ki jih moramo imeti na očeh. zato naj se iz kuhinje vidi v dnevno do lego kock. jaz in mož imava različne urnike, zato naj bo garderoba tako postavljena, da lahko en spi in ga drugi ne moti z iskanjem oblačil v omari" ostalo prepustite (dobremu) arhitektu. dober ni nujno cenejši

[JaBK]

Točno tako smo naredili. Najbrž je tudi izbrani projektant delal tako, v postopek njegovega dela se nisem spuščala. Kar sva pa midva s seboj na prvi sestanek prinesla je bil pa seznam po alinejah kaj bi rada in kaj ne, razvršen po prioritetah. Tole je obvezno, tole je fino, tole bi mi bilo zelo všeč, ampak ne vztrajam na tem, če ne gre ipd. Dobila sva nekaj, kar nama je bilo obema všeč in to je bilo to... Si nisem nikdar domišljala, da bi znala kaj pametnega nagruntati in tudi moj ni kazal preveč želje po tem ali pa je bil pač tiho, da je bil mir. Verjetno bi marsikatero skropucalo ne nastalo, če bi taisti arhitekt, ki jih je narisal, tudi dobil želje v obliki alinej in ne slike.

[tlozej]

Še enkrat!
...
Nihče, ali malo kdo, pa si upa povedati, da da ena individualna hiša v 50 letih z vgrajenimi vsemi sistemi in podsistemi ter izolirana po zadnjih zapovedih, v vseh teh 50 letih NE BO PRIHRANILA TOLIKO ENERGIJE, kolikor jo je bilo potrošene ZA PROIZVODNJO TEH PRODUKTOV.
...

Sicer je malo offtopic...

Z zgoraj navedenim se ne bi ravno strinjal. Kolikor sem se na faksu ukvarjal s takšnimi izračuni, se je izkazalo da v življenjski dobi stavbe - bolje izolirane stavbe rabijo manj energije kot slabše izolirane. Energija vključuje tako energijo za izgradnjo kot za obratovanje stavbe.

V priloženem diagramu je razvidno kako narašča raba primarne energije skozi leta uporabe pri različno "varčnih" stavbah.
Seveda pa navedeno velja do neke mere - kot vidimo iz grafa je pri samozadostni hiši celotna raba energije večja kot pa pri pasivni hiši...

LP

[Tone]

Varčna hiša da naj bi bila energetsko in finančno potratna pri gradnji?? 10 ali 15cm stiropora zahteva za proizvonjo komjdakaj energije, pa tudi poceni je. Za individualno hišo je čez glavo dober navaden modularc ali še kaj tanjšega. Rekuperator res ne zahteva ne vem kaj energije za izdelavo. Kaj še ostane, okna,.. ne vem no??

Glede omejevanja arhitektov s strani zakonodajalca in trga. Ma dajte no, edino želje lastnikov, ki so posledica mode, so resna omejitev, pa še za to so krivci arhitekti, ki kreirajo modne trende. Ne mi rečt da so se steklene stene brez nastreška spomnili navadni ljudje. Ali da oni zahtevajo 10 x več 10 x dražjih žarnic zvezanih tako, da 5 x hitreje pocrkajo.

[Olivia]

Tone, se povsem strinjam: tako trende kot zakone pišejo ljudje iz foha povsod, tudi na tem področju. Torej v tem primeru arhitekti in gradbeniki, ne pa kuharji in medicinske sestre... Prav tako ostalo.
Glede onesnaževanja pa žal še nisem videla pred sabo konkretnega izračuna. Čez palce pa bi rekla da se z današnjim znanjem in po pameti da naredit nizkopotratno hiško katera povrne prej kot v 50 letih...

[jani65]

Če bil severni medved tako zaščiten kot so arhitekti ne bi bilo bojazni da bo izumrl .Če se samo spomnim ko sem delal prejšnji firmi ,da smo končane izdelke ,ki so že bili zmontirani ,večkrat predelovali,ker mu ni bila všeč pa čeprav si jo je sam zamislil.To bi bili vse ok če bi bilo to plačano

[Tone]

Spet IskraTEL, kaj čem, tam delam.
Celo zahodno fasado so oblekli v valovito precej gosto perforirano pločevino, oddaljeno cca 40cm stran od oken, samo pri oknih so pustili cca 50cm praznega. Kolikor se spomnim, naj bi bilo to namesto zunanjih senčil. Istočasno so stene oblepili s cca 15cm tervola. In kako je v praksi? Sonca še vedno prepuščajo preveč (za moj okus), čeprav sije s strani na perforacijo, nekaj pa naredijo tudi vertikalni valovi. Ključno pa je, da pločevina zastira 2/3 okna in to na vrhu. V prostoru so pisarniško-računalniška delovna mesta v treh vrstah, pregrajena c cca 1,5m visokimi pregradami, zato do delovnih mest v drugi, še zlasti pa tretji vrsti od okna pada svetloba samo posredno od svetlobe, ki pride skozi mrežo in se odbije od stropa ali stene vzporedne z okni. Zaradi tega se tudi v poletnem času, ko sonce nabija na ful, prižigajo luči. Druga slabost je, da ljudi ob oknu slepi ozek pas svetlobe, zato nekateri zastirajo z vertikalnimi vrtljivimi lamelami.
Dodatno ta pločevina blokira GSM signal in čeprav je menda bazna postaja cca slab km stran in ni nobene prepreke, se komajda da telefonirati, vzrok so seveda tudi energetsko varčna okna.
[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?3G/kk/2KKUpIP/iskratelmrezaznotraj1unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/3G/kk/2KKUpIP/iskratelmrezaznotraj1unichr("46")jpg[/img][/url]
Pogled proti SZ iz druge vrste.

[gt001]

ok, tvoja slika (oz. temacnost) najbrz ni povsem realna, ker fotoaparat pri slikanju proti svetlobi potemni notranjost, vseeno pa je izvedena resitev trapasta.
po eni strani pises, da izvedeno sencenje se vedno prepusca prevec sonca (svetlobe/vrocine???) - to velja le za del. mesta ob oknih?

pri nas imamo v sluzbi (staromodno) resitev s klasicnimi zun. zaluzijami, ki so avt. regulirane, pa se navkljub neugodnemu popoldanskemu soncu da delati bp v >95% primerov. Za preostale primere pa se uporabljajo notr. lamelne zavese / luci.

Se pa prostori kljub vsemu precej segrejejo, ce kdo zabluzi z odpiranjem oken/neprimerno nastavitvijo klimatizacije (velike steklene povrsine, preostalo crna fasada, v notr. pa ca. 30 del. postaj)

[papez46]

Ne gledat na stvari parcialno. Žal niso tako enostavne in črno/bele, kot se kakšnemu zunanjemu opazovalcu zdi.

Osnovna relacija je še vedno INVESTITOR ( denar ) / Arhitekt.

Vsaj v večini primerov v praksi se / ali se je, v fazi idejne zasnove delalo z "ta veliko žlico". Investitor bi imel ni da ni. Moderno, sodobno, na zunaj krasno in elegantno, znotraj tipi/topi.
Idejna zasnova vse to pokriva. Investitorju je všečna, projektantska ocena investicije je ugodna.

Pa se spravijo delat PGD ali big ne daj PZI. :oops:

Tu pa se začne prvotna projektantska ocena stroškov zeloooooooooo spreminjati. Začne se operirati z dejanskimi ciframi in z realnimi stvarmi, katere Idejna zasnova NIKOLI ne more pokriti v celoti.

Sledi "kleščenje". Fasada mora ostati, vse ostalo se lahko - tudi za ceno funkcionalnosti in ekonomike - lahko reducira. hock:

In ker si je investitor zadal cilj, da bo zadevo realiziral za 100 enot, TAKO TUDI BO!
Čeprav je za vse tisto iz začetka dejansko potrebno 150 enot.

Ker pa investitor še raje vidi, da bo končna cifra le 90, ali še bolje 80, je rezultat predvidljiv.

Za konkreten primer lahko pogledamo Stožice. Objekt, ki bi se z uporabo sodobnih energetskih in osztalih sistemov praktično sam pokrival ( hlajenje, gretje ), je en velik požeruh energije. Poleti ga hladijo, pozimi ogrevajo, da o uporabljenih sistemih razsvetljave ne tratim časa.

Pa je projekt vse te elemente in sestave imel. Prvotni projekt - da se razumemo. Kasneje pa je investitor iz zgoraj nevedenih + še kakšnih razlogov, izvedel to , kar danes stoji.

Polizdelek in ekonomsko zgrešen in potraten objekt.

Žal le še eden izmed mnogih.

[gt001]

papez => glede stozic:
torej pravis, da je bilo projektirano vse v nulo, potem je investitor (MOL oz. gazda) ta pametne stvari skenslal, investicija pa je financno vseeno zbezljala?

[ataIBA]

...logično :mrgreen: . Da je več ostalo :roll: :lol:

[yan1234]

Samo mimogrede: na Discoveryju se vrti oddaja o Japonski, kjer v mestih, ki jih je prizadel cunami in jedrska katastrofa načrtujejo velike sončne elektrarne in plazemske reaktorje v katerih iz smeti pridobivajo vodik.
Po njihovih besedah hočejo popolno samooskrbo mesta.