5.2.2010 ob 00:14
Moram poudariti, da nisem ne iz gradbene in ne iz projektantske stroke. Vse kar vem o gradbeni fiziki sem se naučil s prebiranjem raznih materialov in iz gole radovednosti. Tako da tukaj zapisano jemlji vedoč, da sem samouk. Ampak tukaj nas je več takih in tu smo v glavnem zato, da soočimo različne pristope in načine razmišljanj....
Kar lahko v tem kontekstu in kot odgovor na tvoje vprašanje rečem je naslednje. Kolikor razmem program od Urse in kolikor sem razbral iz prebiranja konkretnega ISO standarda (na koncu standarda je dodatek s praktičnim primerom) se toplotne izgube preračunavajo grobo in poenostavljeno opisano na naslednji način:
1) Izračunajo se zunanje površine objekta (lahko se štarta tudi iz notranjih ampak meni je bliže način razmišljanja po zunanjih), ki imajo določen U iz katerega se glede na lokalne klimatske pogoje izračunajo sezonske transmisijske izgube
2) V tem koraku se upoštevajo mesta na katerih je zaradi geometrije ali drugih razlogov povečana toplotna prehodnost. Standard ISO 14683 nudi posamezne detajle (med ostalimi tudi za okna in vrata) za katere je preračunana linijska toplotna prehodnost pod določenimi pogoji oziroma predpostavkami (stena je 30, vrisani sloji izolacije 10 cm in še kaj)
3) v koraku 2 ugotovljena toplotna prehodnost se pomnoži z dolžinskimi metri (in ne kvadratnimi metri oziroma m2*) tako dobiš določeno količino W/K toplotnih izgub, ki jih prištevaš k ostalim transmisijskim izgubam
V grobem je to to.
Primer, ki je v standardu v aneksu potrjuje opisan način, prav tako sama logika programa od Urse (link sem dal v prejšnjem postu). Če se želi kdo sam prepričati naj pogoogla za "ISO 14683", ker je kar zanimivo branje. Če sem kaj narobe napisal naj me kdo popravi. Na forumu je nekaj kvalitetnih projektantov in tudi sam bom hvaležen, če bodo opozorili na kak kiks v tukaj zapisanem.
*Izračun po standardu "zanemari" samo širino špalete (upošteva samo dolžinske in ne površinske metre). Zanemari sem napisal v narekovajih in to zato, ker po mojem dejansko jih upošteva ampak so standardni detajli (prej sem napisal dve osnovni predpostavki) iz treh dimenzij "prevedeni" oziroma poenostavljeni na dolžinske metre za poenostavitev pri računanju izgub - sicer bi bilo potrebno neskončno več detajlov projektant pa bi pri izračunu toplotnih izgub verjetno znorel pri računanju kvadratnih m špalet, preklad in ostalega. Da ne govorimo kaj bi bilo če bi k vsemu pristopil s kompletnimi 3D izračuni.
Obstajajo pa tudi posebni programi, ki pomagajo pri 3D izračunih (nisem pa našel nobenega free na netu). Na koncu je vse skupaj itak samo račun. In to račun z določenimi predpostavkami. Kako dober je nek detajl v resnici se verjetno da preveriti samo s kakimi laboratorijskimi meritvami v kontroliranih pogojih.
-----------------------------------------
Dejstvo je, da je izračun na ta način bolj ali manj groba poenostavitev realnosti:
- toplotni mostovi so dejansko tridimenzinalni, standard zreducira problem na 2 dimenziji
- standard sam navaja, da gre za približke ampak izračunane tako, da bi se naj upošteval "worst case"
- v praksi danes mnogi dajejo več kot 10 cm izolacije
- standard pri oknih npr. ne uspe vključiti kakih bolj finih stvari - npr. prispevka RAL montaže
- ....
- gre pač za nek računski model/standard, ki ima svoje pomanjkljivosti, kar je normalno pri vsakem modelu/Standardu.
Kar lahko v tem kontekstu in kot odgovor na tvoje vprašanje rečem je naslednje. Kolikor razmem program od Urse in kolikor sem razbral iz prebiranja konkretnega ISO standarda (na koncu standarda je dodatek s praktičnim primerom) se toplotne izgube preračunavajo grobo in poenostavljeno opisano na naslednji način:
1) Izračunajo se zunanje površine objekta (lahko se štarta tudi iz notranjih ampak meni je bliže način razmišljanja po zunanjih), ki imajo določen U iz katerega se glede na lokalne klimatske pogoje izračunajo sezonske transmisijske izgube
2) V tem koraku se upoštevajo mesta na katerih je zaradi geometrije ali drugih razlogov povečana toplotna prehodnost. Standard ISO 14683 nudi posamezne detajle (med ostalimi tudi za okna in vrata) za katere je preračunana linijska toplotna prehodnost pod določenimi pogoji oziroma predpostavkami (stena je 30, vrisani sloji izolacije 10 cm in še kaj)
3) v koraku 2 ugotovljena toplotna prehodnost se pomnoži z dolžinskimi metri (in ne kvadratnimi metri oziroma m2*) tako dobiš določeno količino W/K toplotnih izgub, ki jih prištevaš k ostalim transmisijskim izgubam
V grobem je to to.
Primer, ki je v standardu v aneksu potrjuje opisan način, prav tako sama logika programa od Urse (link sem dal v prejšnjem postu). Če se želi kdo sam prepričati naj pogoogla za "ISO 14683", ker je kar zanimivo branje. Če sem kaj narobe napisal naj me kdo popravi. Na forumu je nekaj kvalitetnih projektantov in tudi sam bom hvaležen, če bodo opozorili na kak kiks v tukaj zapisanem.
*Izračun po standardu "zanemari" samo širino špalete (upošteva samo dolžinske in ne površinske metre). Zanemari sem napisal v narekovajih in to zato, ker po mojem dejansko jih upošteva ampak so standardni detajli (prej sem napisal dve osnovni predpostavki) iz treh dimenzij "prevedeni" oziroma poenostavljeni na dolžinske metre za poenostavitev pri računanju izgub - sicer bi bilo potrebno neskončno več detajlov projektant pa bi pri izračunu toplotnih izgub verjetno znorel pri računanju kvadratnih m špalet, preklad in ostalega. Da ne govorimo kaj bi bilo če bi k vsemu pristopil s kompletnimi 3D izračuni.
Obstajajo pa tudi posebni programi, ki pomagajo pri 3D izračunih (nisem pa našel nobenega free na netu). Na koncu je vse skupaj itak samo račun. In to račun z določenimi predpostavkami. Kako dober je nek detajl v resnici se verjetno da preveriti samo s kakimi laboratorijskimi meritvami v kontroliranih pogojih.
-----------------------------------------
Dejstvo je, da je izračun na ta način bolj ali manj groba poenostavitev realnosti:
- toplotni mostovi so dejansko tridimenzinalni, standard zreducira problem na 2 dimenziji
- standard sam navaja, da gre za približke ampak izračunane tako, da bi se naj upošteval "worst case"
- v praksi danes mnogi dajejo več kot 10 cm izolacije
- standard pri oknih npr. ne uspe vključiti kakih bolj finih stvari - npr. prispevka RAL montaže
- ....
- gre pač za nek računski model/standard, ki ima svoje pomanjkljivosti, kar je normalno pri vsakem modelu/Standardu.






