PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja Razlika med tipi steklene volne

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni, zanima me praktična razlika v prevodnosti oz. izolativnosti med različnimi tipi steklene volne. Razmišljam pravilno, ali sem preveč poenostavil?

DF40, 100mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=2,5......1cm= 0,25
DF40, 160mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=4,0
**************************************************************
260mm =6,50

SF32, 100mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=3,15......1cm=0,315
SF32, 160mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=5,0
**************************************************************
260mm =8,15

zaključek: 26cm SF32 je enako 32cm DF40
#2
Material je isti, proces proizvodnje tudi, konča se pri pakiranju. V čem je razlika? Število mikrovlaken/cm2 ali drugače povedano, v gostoti. Več je vlaken, manjši je "prepih" skozi izolacijo.
Če si omejen z debelino, daš volno višje kvalitete (beri - z večjim številom vlaken ali težjo po m3).
Če pa uporabiš kakšen dober nasvet, boš dal na vrh izolacije še gosto tkanino, ki bo preprečevala dvig zraka navzgor. Govoriva o podstrešni horizontalni izolaciji.
Dodatno imajo volne tudi zarisane črte za rezanje, večja komprimacija,...
Tako preprosto je to.
LP
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
#3
Ja, saj to mi je kristalno jasno. Če daš boljšo kvaliteto (dražjo), bo pač bolj dihtalo. zanima me le, če si prav tolmačim podatke, da si bom na jasnem, za koliko je kaj res boljše.
#4
Zrak daje izolacijo, masa akumulacijo in podaljšuje ...
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.iba.si/">http://www.iba.si/</a><!-- m -->
#5
Citat:Razmišljam pravilno, ali sem preveč poenostavil?

DF40, 100mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=2,5......1cm= 0,25
DF40, 160mm l = 0,040 W/mK Topl. upor. RD (m K/W)=4,0
Pravilno! Je pa bolj domače, če izražaš kot toplotno prevodnost, ker jo lahko primerjaš s priporočeno za zunanji ovoj ali pa z okni.

Za samo en materjal - k = lambda / debelina = 0,040 / 0,10 = 0,4 W/m2K
160 mm - k = 0,040 / 0,160 = 0,25 W/m2K

Za več plasti različnega materjala velja - 1/k = debel1 / lambda1 + debel2 / lambda2 + ...
za 30 cm votle opeke in 12 cm EPS je - 1/k = 0,30 / 0,60 + 0,12 / 0,04 = 3,5; k = 0,28 W/m2K
Nimam časa - sem v penziji!
#6
"Za samo en materjal - k = lambda / debelina = 0,040 / 0,10 = 0,4 W/m2K
160 mm - k = 0,040 / 0,160 = 0,25 W/m2K"

Hm....Sm dal na streho 14cm sf32.
140 mm - k = 0,040 / 0,140 = 0,28 W/m2K
140 mm - k = 0,032 / 0,140 = 0,22 W/m2K

Pri skor 60m2 posevnin je razlike okol 230 €... Se mi je splacalo, oz. se bo povrnilo??
Ni kaj, clovk bi na prvo zogo pomislu, da je vec razlike..
#7
Saj je Wink ni vse v številkah top. preh. ...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#8
misko..pri 14 ih centimetrih boš še najtanjše piskal preko poletja...zaradi tega je hudo dobro in pametno da si uporabil boljšo izolacijo (in poletne vročine ne moreš izražati v evrih :wink: ).
#9
Citat:pri 14 ih centimetrih boš še najtanjše piskal preko poletja...zaradi tega je hudo dobro in pametno da si uporabil boljšo izolacijo
To je res, če ostaneš pri osnovnem konceptu: gips, pz, volna, deske, pp. Za poletno vročino pri 14 cm volne ni ravno neke pridobitve SF32 proti SF40.

Za poleti bi imel dosti ugodnejše pogoje s 14 cm SF40 in 2,5 cm deske med gips in volno kot pa z 40 cm SF32. Pa primerjaj to ceno - ne zanemari "dosti ugodnejši pogoji".
Nimam časa - sem v penziji!
#10
Zerjavar, si mi ze enkrat svetoval kako naj nardim... Ne vem, naredu sm pac kolkr sm. Najbrz pa je odlocila teza desk na ladijski pod kamor je pritrjen gips.. Zakaj bi bile deske pod volno tolk boljsa stvar, kot so zdaj v mojem primeru. Primerjave med sf32 in sf40 poleti ne bom obcutil, upam pa, da se bo poznala razlika med 12 cm 15 let stare izolacije in zdajsnjim stanjem.
#11
Citat:upam pa, da se bo poznala razlika med 12 cm 15 let stare izolacije in zdajsnjim stanjem.
Ne vem, kaka je stara izolacija. Če je volna bo le malenkost razlike poleti, nekaj več pozimi.
Citat: Zakaj bi bile deske pod volno tolk boljsa stvar, kot so zdaj v mojem primeru.
Ko bivaš v mansardi proizvajaš toploto. Ta toplota mora nekam iti. Navzven čez dan ne more, ker je zunaj bolj toplo. Kopiči se v materjalu prostora in ga segreva. Več kot je tega materjala, manj se bo segrel. Če daš v prostoru na strop deske 2,5 cm, je to dosti večja masa, kot vso pohištvo in gips plošče (slabše akumulirajo kot les). Tudi izračun tako pokaže. Moj diagram časovnega segrevanja mansarde verjetno že poznaš. Vzel sem proizvodnjo toplote 5 W/m2 stropa. Levi diagram velja za 14 cm SF32, desni pa za 2,5 cm deske in 14 cm SF40.

PS: Sem sliko preveč pomanjšal, ne grem popravljat. Na levi se segreje do 40 C, na desni pa do 32,5 C.


Priložene datoteke
.jpg   zamik topl.JPG (Velikost: 10,66 KB / Prenosi: 931)
Nimam časa - sem v penziji!
#12
Mogoče za hec...

16 cm volne 0,44 ter lesen opaž (12mm?) vs 26cm 0,035 ter gips plošče. Bivanje se ni nič spremenilo vmes (no, večja strešna okna so zdaj).
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#13
Citat:Mogoče za hec...
Ni hec, je kruta resnica. 12 mm lesa je lahko akumuliral 2,5 x več toplote, kot 15 mm gipsa. Je pa stara volna spustila več zunanje toplote do lesa, kot pa sedanja boljša, debelejša volna do gipsa. Razlika v notranji temperaturi je zanemarljiva, je pa sedanje stanje rahlo boljše (za 1,5 C).
Nimam časa - sem v penziji!
#14
No, točno to sem hotel slišat. Na papirju je tako. V realnosti... vsaj 10 stopinj. Vsaj.
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#15
Citat: Na papirju je tako. V realnosti... vsaj 10 stopinj
Sigurno bo vzrok kje drugje.
Pregrevanje v poletni vročini je zelo odvisno od količine proizvedene toplote in od striktnosti nočnega hlajenja.
Nimam časa - sem v penziji!
1 2
Iskanje po temi