[bohinc]

Fery vsaka čast za tak odgovor, bil bi za v okvir.
Lp

[JozkoPetarda]

Ima mogoče kdo kakšne izkušnje z odvisnostjo izkoristka od naklona kolektorjev? Kakšna je razlika v izkoristku predvsem v zimskem času, npr. med 30 in 60 stopinjami?

Letos gredo kolektorji na streho, 10m2, ploščati, tudi kot pomoč ogrevanju. Streha je obrnjena na jug, kot strehe pa nekje okrog 30 stopinj.

Poleti vem da ni problem, zanima me razlika v prehodnih obdobjih in pozimi.

Nimam izkušenj, se pa poigravam s podobno idejo kot ti. Solarni sistem kot pomoč ogrevanju. To kar pravi Fery je absolutno res, če hočeš imeti sistem kot pomoč ogrevanju potem moraš pozabit (vsaj v zimskih mesecih) na TSV iz kolektorjev in pogoj je nizko temperaturno talno (ali stensko) ogrevanje. V mesecih ko ne koristiš ogrevanja pa komot delaš TSV.

Glede same razlike med nalonom panelov 30° in 60°, pa ti lahko pokažem grob izračun, ki sem ga skupaj zmetal v excelu. Zaenkrat se v izračunu upoštevajo izgube sončnega sevanja zaradi atmosfere (pri nizkih vpadnih kotih pozimi je ta efekt izjemno pomemben), azimut in višina sonca glede na uro v dnevu, ter odklon panela stran od juga. Glede slednjega ti lahko povem da karkoli manj od 30° odmika od juga ni kritično. Pri 30° izgubiš kakih 10%, pa še to je razlika samo v zimskih mesecih. V poletnih razlike ni praktično do +-45° odmika, tako da ta parameter lahko zaenkrat mirno "zanemarimo".

Naklon je pa precej bolj pomemben. Če ti je primarni namen pomoč k ogrevanju, potem je optimalni kot tam nekje 65°. Pri naklonu 30° se sprašujem kaj boš z viškom energije, saj je uporabno sončno sevanje v poletnih mesecih pri takem naklonu panela v opoldanskih urah tam okoli 1kW/m^2. Pri 10m^2 površine panelov so to že malo zastrašujoče številke.

Spodaj ti prilagam povezavo do slike, kjer si lahko ogledaš moč sevanja na panel za vse mesece v letu (upoštevan je 1. dan meseca), glede na uro v dnevu.
Zate pomembna je številka v krepkem tekstu, "uporabna" moč sončnega sevanja v W/m^2. (Modro obarvane celice so vhodni podatki za azimut in višino sonca...)

Ne smeš pa pri teh številkah pozabit še enega pomembnega faktorja, ki tukaj ni upoštevan. Izkoristek panela glede na zunanjo temperaturo. Ta še dodatno zniža dobitke, sploh v hladnih mesecih je ta vpliv velik...
Ter seveda ni upoštevano vreme. Tukaj se samo vidi razlika v izkoristku na lep perfektno sončen dan...

[url]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/1A/p1/4wpZGaNc/solarnisistemunichr("46")png[/url]

[jack_1]

@JozkoPetarda, hvala. to me je zanimalo.

@Fery, .... škoda besed.

[telmos]

Ne nakladajte, če nimate prakse! Naklon kolektorjev je še kako važen. Pri segrevanju samo sanitarne vode, ko nimamo pretirano velike kolektorske površine je ta idealen med 40 in 45° Pri podpori ogrevanju pa je ta večji in odvisen predvsem od površine kolektorjev in velikosti zalogovnika. Zakaj? Zato, ker prav s kotom pridobimo takrat, ko je potreb največ in pa takrat, ko jih je najmanj (poleti) nimamo toliko problemov s pregrevanjem. Kot 30° pa je za ogrevanje sanitarne vode sicer pogojno dober poleti - če nimamo zadostne površine kolektorjev, ob idealni površini premajhen, ker pozimi od njih ne dobimo tistega, kot bi lahko in nam poleti avtomatika prekinja segrevanje že ob 11 dopoldan, za podporo ogrevanju pa popoln nesmisel!

[tineeva]

samo a ni res da ploščati kolektorji pozimi ko je minus ne grejejo !
ali ni potem takem boljše ugraditi vakumske??

[vincent]

Od kje ti informacija da pozimi ne 'grejejo'?

[JozkoPetarda]

Ni res da ne grejejo, zna pa bit da grejejo manj kot vakumski pri istih pogojih (pozimi).

[tineeva]

Od kje ti informacija da pozimi ne 'grejejo'?

ok grejejo kolikor grejejo! sam mislim da cenovno je tako majhna razlika da ni smiselno dat klasičnih??
ali pač?

[telmos]

Glede na izkušnje je pravi nesmisel dati vakuumske! Nasploh če se gre za ogrevanje in ne samo pripravo sanitarne vode!

[SloCop]

Še izkušnje iz moje prakse...

Lokacija Dolenjska, streha JV, naklon 45stopinj, 20m vakumskih kolektorjev brez glukola, zalogovnik 1500l z pretočnim bojlerjem 90l. Plinski kondenzacijski kotel priklopljen na plinovod. Ogrevalna površina cca 350m, vse ogrevamo s talnim, izolacija fasada - 16cm stiropor, poroterm 30cm. Enokapnica, zgornja plošča AB + 15cm stiropor + tlak. Vsak prostor ima svoj termostat, obtočna črpalka Alpha2.

Zdej pa k porabi
V treh kurilnih sezonah, smo porabili povprečno 800 kubikov plina na sezono. Cena za kubik je po novem 0.71€.
Kako se obnaša solarni sistem? Sploh ne vem da ga imamo. Vode je vedno na pretek, prej preveč kot premalo. Ob cca 10uri zjutraj gre sistem v stagnacijo, ker ni odvzema. Kurilna sezona se glede na sosede začne mesec do mesec in pol kasneje prav tako se vsaj mesec dni prej zaključi. Kljub temu da imamo v vsakem prostoru termostate, smo vse tri sezone ogrevali vse prostore na enako temperaturo, cca 22stopinj. Občasno zakurimo še v toplozračnem kaminu. Letos sem na zalogonik priklopil še bojler, priklopljen na deževnico, tako na sonce ogrevamo še otroški bazen.
Se splača ali ne? Meni se zdi fino, kdaj pa se povrne investicija pa nisem računal in tudi ne mislim.

- Slabost, ki je sočasno tudi prednost je voda namesto glukola. Slabost ker pozimi ko ni sonca voda iz zalogovnika vzdržuje neko vrednost v kolektorjih, prednost pa ker zaradi odsotnosti glukola ni problemov s pregrevanjem.

V naslendjih letih, se bo sistemu pridružila še peč na drva, ker imamo nekaj svojega gozda, trneutno je pa še ni ker nimam časa šarit po gozdu, kupoval drv pa ne bom :=).

Aha še lokacija strehe, zakaj JV, ker je pozimi ves čas obsijana s soncem, pač ko je sonce na nebu. Poleti pa milim da okoli 16h na streho že pade senca.

[SloCop]

Hm,
Ja napadli gor ali dol. To koliko kdo porabi je pač odvisno od marsičesa.
Recimo mi mamo malega fantka in tudi nama ni fino če je mraz, zato hišo ogrevamo 24/7. Brez izklapljan med tem ko nas ni doma ali ponoči. Ogrevamo tudi celo hišo, najprej sva mislila pralnico in še kakšen prostor ogrevat občasno samo je talno prepočasi odzivno da bi lahko kontroliral na ta način. Tudi kamin zakurimo, je sicer toplozračni samo nimam razpeljanih cevi po hiši, je bolj za užitek. V kopalnici pa pred kopanjem/tuširanjem zalaufamo še v mali infra, v večji el. radiator.

Znanec ima TČ s talnimi kolektorji, pravi da ima porabo cca 30€ mesečno za ogrevanje. Mi je vseeno če je to res ali ne, ker v vsakem primeru on to plača, če toliko ali pa če je več. Je pa prejšnjo jesen nabavil še drva in kamin... (zakaj se mu zdaj skos kadi iz diminika? . Ogreva pa cca 120 kvadratov pa ne 24/7, ampak po urniku.

[yan1234]

Kaj ko bi g. piknik kdaj kakšen izračun naredil, ne pa da samo bedne opazke trosi, ki ne pripomorejo h bolšemu razumevanju tematike?

[SloCop]

yan1234, škoda ker takšne debate zapadejo v zagovarnjanje svoje investicije. Če bi vsak realno in pošteno napisal kaj ima in kakšna je poraba, bi se na podlagi tega lahko novi investitorji dejansko lažje in pravilno odločili. Bo že boljš

[yan1234]

Moram priznati, da včasih pa kašen provokator prav pride, se malo bolj razpišemo. Več podatkov bolše je.

[Gomi]

Lansko leto sem bil z mojim novim sistemom kolektorjev zelo zadovoljen. Letos pa nekoliko manj. Sem moral enkrat vmes zakurit kotel. No od takrat sem šel večkrat pogledat temperature na zalogovniku. Se niti v sanjah nisem približal temperaturam, ki sem jih dosegal preteklo leto. Po daljšem opazovanju vidim, da letos dosegam temperature, ki so kar blizu 15°C nižje od lanskih. Pogled na solarni set pokaže pritisk v obtoku majceno nad 0.8 bar. To je pa že pod kritično mejo. Višinska razlika med črpalko in vrhom kolektorjev je nekje med 8 in 9m.
Zanima me če se dobi kje kakšna ročna ali električna črpalka, ki je namenjena za dopolnjevanje tekočine v takih primerih ?