Pri razsmernikih (inverterjih) je nujno razmisliti za kaj ga potrebujemo. Inverterji, ki so poceni (par 10 €) generirajo pravokotno, in ne sinusno napetost!

Tudi tisti z modificiranim sinusom ne bodo vedno uporabni. Problemi nastanejo predvsem ob priključitvi induktivnih bremen, ali ob RF motnjah ki jih takšni inverterji lahko povzročajo. Drug manj viden efekt pa je njihov slab izkoristek in s tem povezano neobičajno gretje induktivnih porabnikov.
Ko ne želimo takih ali drugačnih zapletov in omejitev kupimo pravi sinusni inverter. Kolikšna naj bo njegova moč je odvisno kako velik akumulatorski "zalogovnik" imamo na razpolago, kolikšna je napetost našega PV sistema ter akumulatorske banke, kako veliki porabniki bodo obešeni nanj ter kolikšen izkoristek pričakujemo od nekega inverterja. Na primer, uporabljati 3 kW (3000 W) inverter za pogon 120 w TV sprejemnika ali PC računalnika ni smiselno, saj tako "velik" inverter za svoje lastno delovanje ob tako mali trajni porabi potroši preveč. Že samo v stanju mirovanja, ko ni nobenega bremena na njemu. Velikost inverterja smiselno prilagodimo moči porabnikom. Njegovo vhodno (DC) napetost pa določimo glede na pričakovane maksimalne DC tokove. Pri priključevanju hladilnikov in drugih induktivnih bremen je smiselno vračunati vsaj nekaj rezerve v moči (zagonski tokovi!).

Kot zasilno - poceni rešitev je moč uporabiti nekatere tipe UPS napajalnikov (APC itd), ki generirajo pravi sinus in jih je moč (običajno s skrito funkcijo) tudi vključiti brez prisotnosti mrežne napetosti. Namesto internih akumulatorjev izpeljemo izhod na PV akumulatorje in dodamo prisilno hlajenje močnostnih tranzistorjev. Rešitev je dvorezi meč: imamo čisti sinus 24/7 za zelo malo denarja, žal ti inverterji na stand-by trošijo tudi do 10x več kot pravi solarni inverterji.
Če je govora o malem otočnem sistemu (off-grid) je smiselno v sistemu imeti več off-grid inverterjev različnih moči. Takrat, ko so v uporabi mali potrošniki, so ti na malem inverterju. Veliki potrošniki pa na velikem. Vsakega izmed njih vključujemo selektivno - ločeno in s tem prihranimo kar nekaj v akumulatorjih shranjene elektrike, ki bi sicer šla v nič.
Izogibajmo se firme PowerJack [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")youtubeunichr("46")com/watch?v=P1TzSPCvxhI[/url] Ti inverterji so narejeni zelo :!: površno in iz varnostnega vidika neodgovorno. Po drugi strani pa so recimo sinusni inverterji firm Mastervolt, Waeco, Cotek itd. solidno izdelani, zagotavljajo brezskrbno delovanje ob dokaj dobrih izkoristkih. Kar je na mini PV sistemih še kako pomembno. Če gre za nekoliko večje moči bo potrebno poseči po krepko dražjih inverterjih firme SMA ali katere druge. Ob tem dobiš še nekaj % večji izkoristek. Ampak to se izplača šele pri otočnih PV sistemih z močjo več kot 2 kW.
Večja moč sistema potegne za sabo obvezen dvig DC napetosti sistema (24v, 36v, 48v, ...), da držiš tokove in s tem preseke vodnikov v mejah obvladljivega. Pa vodniki morajo biti čim krajši in dovolj velikih presekov!
Skratka pred nakupom opreme je v procesu načrtovanja smiselno razmisliti kaj potrebuješ, kako to zložiti skupaj za neko določeno moč te mikro (otočne) PV elektrarne. Tudi ni napačno razmišljati o možnostih širitve sistema.
Če imam trenutno potrebo po pokrivanju samo 300w porabnika, za katerega bi zadoščal že 12v sistem, a sumim da bom nekoč povečal število panelov in akumulatorsko banko zaradi drugih - večjih porabnikov, potem ne kupim 12v PV polnilca in 12v inverterja. Raje se odločim za dovolj močan PV polnilec ki podpira tako 12v, kot tudi 24v in 48v sistem. Ta mi omogoči tako vzporedno, kot serijsko vezavo panelov, izhodno DC napetost pa lahko kadarkoli kasneje spremenim glede na potrebe. Akumulatorje itak lahko vežemo v več vzporednih vej, v serijo. Podobna pravila veljajo za inverterje, ki so pogosto žal najdražji kos sistema.