Objave: 100
Teme: 28
Pridružen: Jan 2007
Ocena:
0
sezidal sem klasično hišo. leseno ostrešje, 8 cm termotopa, tondach sulm, izolacija mansarde: 15 cm volne med špirovci+5 cm volne+knauf
Fotr mi pa nonstop teži, zakaj nisem dal ostrešja zabetonirati, ker da je to kao boljše. Jaz pa vem, da tega skoraj nobeden ne dela (razen na primorskem), tudi krovec mi je to odsvetoval... vendar so prav gotovo še kaki pametni argumenti za ali proti-jih kdo pozna?
Objave: 70
Teme: 6
Pridružen: Mar 2006
Ocena:
0
meni je en mojster tudi to predlagal, samo se mi je zdela dosti dražja varianta
Objave: 1521
Teme: 81
Pridružen: Mar 2006
Ocena:
0
Jaz tudi mislim, da ni nikakršne potrebe, sicer pa nisem nikoli razumel, zakaj sploh dat beton na streho - a je to zato, da burja ne dvigne celega ostrešja, ali zakaj (vem da to primorci še danes prakticirajo, samo zakaj??).
Objave: 159
Teme: 7
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
0
Jaz bi dal sam sem dal novo ostrešje gor na staro hišo in ne vem če bi preneslo.
Je pa brat dal na novo hišo ostrešje zabetonirati in je zakon.
Ostrešje je ločeno glede na etažo (požar...), hiša je trdnejša,
in v primeru renovacije podstrešja ni problemov.
Objave: 355
Teme: 10
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
0
leseni deli ostrešja ti po enem času propadejo, in ko menjaš streho, praktično uničiš podstrešno stanovanje. Če je pa betonirano, pa streha povrh, pa nima eno z drugim nobene zveze. Je pa betoniranje ostrešja kr drago, pa tud teže nanese (statika zidov). Če že betoniraš, pol še strešne lege ne rabiš lesene dajat gor-zabetoniraš vijačne vezi, pa špirovce direkt na beton privijačiš.
Objave: 255
Teme: 9
Pridružen: Mar 2006
Ocena:
0
Dragi moji, Primorci res večinoma betoniramo ostrešja, vendar ima vsak zakaj svoj zato. 1. Betonsko ostrešje je dejansko del tradicijonalne gradnje - arhitekture na primorskem. Dejstvo je, da bi marsikatero leseno ostrešje, ki ga ponekot po Sloveniji odkrije že vetrček z 80 km/h prava burja dobesedno zmlela. Ni poredko, da v vpiavski dolini in na krasu potegne burja krepko prek 100 km/h in včasih ko se peljete skozi vipavko dolino pa tudi na krasu se ozrite na strehe in videli boste kar veliko količino kamenja zloženo po strehi, verjetno ni le za okras ali pač? lep primer je vas Podnanos. Omenil pa bi, da lesnih ostrešij se na primorskem ni izdelovalo tudi zaradi pomanjkanja lesa, kar pa danes seveda ni več izgovor. Dejstvo je da se tudi sami napušči izdelujejo v skromnejših dimenzijah (max 50 cm - meni je zavod za spomeniško varstvo omejil širino celo na 20 cm) tradicionalno prav zaradi upora proti vetru in ni vse le posledica titovih časov kot se je nekdo zgoraj izjasnil.
Objave: 1080
Teme: 12
Pridružen: Jul 2005
Ocena:
0
Če,če ,če...bi še enkrat delal bi betoniral..........
lp Mare
Can we fix it?________Yes we can!
Objave: 4249
Teme: 26
Pridružen: Nov 2006
Ocena:
1
Jaz (mi, ha) bom pa imel vse nad zidovi od pritličja naprej leseno.
Od spodaj navzgor:
temelji
zidana klet
AB plošča
zidane stene pritličja
leseni stropniki in strop
leseno ostrešje (in mansarda)
potem pa spet mal opeke...
Betona namreč ne maram(o) preveč.
lp
Mi o avionu, pilot iz gozda....
Objave: 159
Teme: 7
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
0
Lesena okna so boljša ker so naravna.
Objave: 255
Teme: 9
Pridružen: Mar 2006
Ocena:
0
S propadanjem ostrešja je za moje pojme tako, da je vse odvisno od tega kaj in kako je na ostrešju in pa tudi pod njem narejeno. Sami imamo pri domači - starejši hiši leseno ostrešje in to že krepko čez 50 let. Kakih 10 let nazaj smo streho prkrili in nismo zamenjali niti ene grede oziroma špirovcov. Dejstvo je, da je bila streh redno vzdrževana, ni puščala, in taka se lahko ohrani v neskončnost. Druga pesem je če streha zamaka potem se ve, da to peleje ostrešje v propad. Pa naj si ne mislimo, da betonska streha ne spušča - napaka. V primeru soseda, so bili prek betonske plošče na malto položeni korci, ki so pomalem začeli razpadat in prepuščat vodo, in to direktno na beton, ki je kar hitro preuščal. Seveda pa se vsaj upam sedaj ostrešja na betonu izvede drugače in ne le s korci direkt na beton. Sami smo pri novogradnji na betonsko ploščo najprej položili Tyvek, dvojno letvanje, čes pa Bramac seveda v kompletu s vsemi zračniki.