[pasivko]

Oz. bom poskušal izračunati, pa povejte če je prav. Nekje sem zasledil, da je dobitek sonca cca. 600W na m2 kolektorja, torej pri meni 600 W*3,6 m2=2,160 kW. Recimo da imam sonca povprečno 6 ur na dan, torej 6 h*2,16 kW=12,96 kWh na dan.
Zalogovnik naj bi imel 2,6 kWh izgub na dan (ni podatka pri koliko st. to velja).

Izgube po tej logiki niso krive, da ob neporabi vode, ta ne preseže cca. 45 st. Po logiki bi moralo to v 10 dneh sonca narasti na vsaj 70st..?

[JozkoPetarda]

Kaj pa izgube na poti od kolektorja do zalogovnika?

Mogoče prehitro kroženje vode, premočna črpalka? (ugibam)

[telmos]

Vakuumski ali panelni? Izolacija dovodnih cevi? Izolacija priključkov in ventilov na bojlerju? Nepovratna loputa - gravitacijska zapora? Pretok medija? Delovanje avtomatike? Vrednosti tipal?.......... Veliko je vprašanj, ki potrebujejo odgovore. Nekako po tem vrstnem redu, pa se bo odkrilo, kaj je na stvari

[Tone]

Vsekakor bi moral prilest na 70°C. Poglej kje ti uhaja, najbolje zvečer ali zjutraj (če gre topla voda nazaj na streho), če je kaka cev topla. Imaš morda termometer na dnu zalogovnika? Ugotovi koliko se ti shladi od konca do začetka sončnega obsevanja.

[dolsina]

Izkušnje:

Imamo sončne kolektorje, 3x po 2 kv. metra. Bojler 300 L. Izdelal in montiral jih je Franc Stroj iz Begunj na Gorenjskem. So odprtega tipa, se reče, zlivna posoda z iberlaufom. V kurilnici enostavno pumpa in en termometer. Na bojlerju je diferencialni termostat, ki ima tipalo nekje na sredi bojlerja, nastavljen je na 4 st. celzija razlike. Cevke so bakrene, fi cca. 10-12, ne vem točno. Zlivna posoda je RF, izolirana z 10 cm peno, cevke so izolirane z armafleksom solar, ene 1,5 cm debel.

Moram rečt, da brez okvare (!) delujejo že 18 let. Vodo segrejejo bolje, kot novi sistemi enakih kapacitet (preizkušeno) na enaki lokaciji. Že v oblačnem vremenu ali pozimi segrejejo vodo, da se je možno oprhati, sicer bolj mlačno, ampak je. Edina neprikladnost je, da je potrebno 1x-2x letno dopolniti sistem z vodo, ker izhlapi čez oddušek, cca 5 min. dela.

Bil sem osebno pri njih, v Begunjah, cel laboratorij, kolektorji vseh znamk po strehi, enako obrnjeni, na vseh tipala, kalorimetri, števci in podobna merilna tehnika. Njihovi dosegajo najboljše izkoristke, videl podatke in izračune.


V tem primeru lahko rečem, da se nam je ta način ogrevanja SV zelo izplačal. Ko crknejo, sicer ne vem kako bi, gredo drugi gor. Cena enega na sejmu dom je 600€.

Wundaba!

[Tone]

Ah no, reklama pa taka.

Kot jaz vem, gre za krš, stekla so dvojna in to navadna, kar pomeni cca 50% blokade sončnega sevanja predno pride le to do absorberjev. Absorberji sploh niso barvani s kako selektivno barvo, ampak z acetilenskimi sajami. Da gre za slabe izdelke priča dejstvo, da nima nihče dvojnega stekla, razen Stroj, ki s tem farba ljudstvo - češ naša prednost.

Ko že ravno pišem, danes zjutraj je končno zmanjkalo energije v spodnjem delu zalogovnika, zgornji del je pa včeraj segrelo na 59°C.

[samotar1978]

Pred ene 10 leti smo šli v samogradnjo preko komunale? ali pač nekoga že v gradno 4 kolektorjev. Enostavna gradnja, baker, bakrene cevi, zadaj les vmes izolacija. Vse skupaj nič posebnega. Cena mislim da je bila takrat okoli 100 000 SIT, - nekaj subvencije. Tukaj so tudi krovska dela všteta, ne pa svoje delo. Ja spača nam se. Če bi šli takrat na kupljene koletorje bi bila cena za 1 kos enaka 4 v samogradnji. Približno.

Poleti nam segrehe vodo na 50, 60C, potem odpremo ventil da topla voda kroži, da ni prevoroče v bojlerju. Pozimi, četudi je na strehi 50 cm ali več snega, če je 1/3 koletorja fraj se voda greje. Ne veliko, ampak če segrejo vodo iz 4C na 10 ali več se že pozna. Vsak dan se temperatura malo poviša. Smo pa veliko porabniki vode, 4 člani na kmetiji, bojler 300L. Če bi šel še 1x delat kolektorje jih ne bi nal v streho ampak nad streho, zaradi snega. Zunaj mraz in sonce koletor pa bi delal. Doma sem na kočevskem kjer mamo veeeliko snega, pa tudi sonca.

Brat ma v okolici Iga strojevo peč, + 4 koletorje. Letos porabil 6m3 leskovih drv, mogoče sedaj že kak meter več. Pravi da mu kolektroji toliko ogrejo zalogovnik, da se mu ne splača kuriti vsak dan če je sonce. Ogreva hišo zgorni del - masardo z radijatorji, garaža in 1 štuk pa ne kaj dosti ker je prazen. Izolacija je samo na stropu, pa kar je obzidal stene s siporeksom 5 cm za izravnavo sten. Hiša nima fasade, zgrajena pred 30 leti, okna so 2 slojna, menjana pred 3, 4 leti.

[Gomi]

Vsekakor bi moral prilest na 70°C. Poglej kje ti uhaja, najbolje zvečer ali zjutraj (če gre topla voda nazaj na streho), če je kaka cev topla. Imaš morda termometer na dnu zalogovnika? Ugotovi koliko se ti shladi od konca do začetka sončnega obsevanja.

Uh, Tone ne verjamem, da bi bila ta temperatura pri omenjeni kvadraturi kolektorjev v tem času mogoča ob eni povprečni instalaciji. Je Telmos naštel (pa tudi ti si omenil) kje so hakeljci. Pasivkova instalacija me nekje spominja na mojo staro, ki je v redu delovala 25 let. Le, da je imela moja 2m2 večjo površino kolektorjev. V tem času je dosegala približno enake temperature. Poleti pa je bil njen doseg nekaj stopinj nad 60. Preko tega ni šlo. Pri tem pa je bil njen doseg v enem dnevu 60°, nadslednjih 6 stopinj pa je temperatura bojlerja dosegla le nekajkrat na leto.
Enako se obnaša nova instalacija. Le da je zg. temperaturna meja med 80 in 82 stopinjami. Do te temperature napolnijo kolektorji (80 cevi) 750 l zalogovnik v enem do dveh dneh (poleti). Do 85° kjer sem imel preklop za polnenje drugega zalogovnika pa po enem tednu ni prilezla. Zadevo sem uredil tako, da sem preklop polnjenja zalogovnikov dal na 78°.
Čez prst bi rekel, da ima pasivko glede na instalacijo kakšnih 1.5 do 2m2 premalo kolektorske površine. Ne vem pa kakšno temperaturo je v tem času zmožna doseči moja sedanja instalacija (da bi lahko primerjal). Vso pridobljeno energijo mi sproti pokuri bojler in ogrevanje hiše.

[csamo001]

Pavšalno vprašanje: koliko imate kaj dolge povezave med kolektorji in zalogovniki/kurilnici?

Tehnologija mi je sicer sila zanimiva, a imam med južno stranjo hiše (potencialna točka za kolektorje) in severno stranjo (kurilnica v kleti) več kot 10 metrov zračne linije.

[MI2]

15 m x 2 inox gibljive cevi napeljane skozi zračnik. Zgube sicer so a je ta energija zastonj. Imam 30 vac cevi 23 st. naklon ter smer zahod. Čeprav smer ni niti približno prava zlahka segreje 300 l +100 l gorenje stari bojler na 45 st. že marca in vse do oktobra. Pregrevanje imam zaradi malega naklona urejeno v centralno peč, katera se zrači v dimnik.Torej če je zastonj prišla toplota,ki je ne morem uporabiti gre pač skoz dimnik nazaj v zrak.

[Gomi]

Pri meni je nekje med 18 in 20m vroči vod, povratek pa nekje med 20 in 23m. Kolektorji so pod kotom 45°, 60kom jug (15° zasuk proti vzhodu) 20 kom pa na zahod. Vertikalni vodi skozi etaže so črne cevi - od stare inštalacije, ostalo pa je izvedeno v bakru.

[dolsina]

Ah no, reklama pa taka.

Kot jaz vem, gre za krš, stekla so dvojna in to navadna, kar pomeni cca 50% blokade sončnega sevanja predno pride le to do absorberjev. Absorberji sploh niso barvani s kako selektivno barvo, ampak z acetilenskimi sajami. Da gre za slabe izdelke priča dejstvo, da nima nihče dvojnega stekla, razen Stroj, ki s tem farba ljudstvo - češ naša prednost.

Ko že ravno pišem, danes zjutraj je končno zmanjkalo energije v spodnjem delu zalogovnika, zgornji del je pa včeraj segrelo na 59°C.

Ni reklama. Take so izkušnje. Pa krš gor ali krš dol, nam delajo zelo dobro. 50% blokade, pa acetilenske saje? Meni je vseeno, delajo bolje, kot novejši s super zasteklitvijo in ne vem kakšnimi absorpcijskimi barvami. Ponavadi so najbolj glasni tisti, ki jih nimajo in so a-priori proti vsakemu izdelku, ki izstopa od ostalih. Kar sem do sedaj videl raznih sistemov, je tak še najbolj enostaven, brez nekih polnilnih setov in cagarjev in ne vem kakšnih varnostnih ventilov in lončkov in glikola in kaj vem česa še.

Najbolj pomembno mi pa je, da dejansko delajo, že 18 let in dam roko v ogenj, da z manjšimi vzdrževanji še vsaj naslednjih toliko.

[csamo001]

Ah no, reklama pa taka.

Kot jaz vem, gre za krš, stekla so dvojna in to navadna, kar pomeni cca 50% blokade sončnega sevanja predno pride le to do absorberjev. Absorberji sploh niso barvani s kako selektivno barvo, ampak z acetilenskimi sajami. Da gre za slabe izdelke priča dejstvo, da nima nihče dvojnega stekla, razen Stroj, ki s tem farba ljudstvo - češ naša prednost.

Ko že ravno pišem, danes zjutraj je končno zmanjkalo energije v spodnjem delu zalogovnika, zgornji del je pa včeraj segrelo na 59°C.

Ni reklama. Take so izkušnje. Pa krš gor ali krš dol, nam delajo zelo dobro. 50% blokade, pa acetilenske saje? Meni je vseeno, delajo bolje, kot novejši s super zasteklitvijo in ne vem kakšnimi absorpcijskimi barvami. Ponavadi so najbolj glasni tisti, ki jih nimajo in so a-priori proti vsakemu izdelku, ki izstopa od ostalih. Kar sem do sedaj videl raznih sistemov, je tak še najbolj enostaven, brez nekih polnilnih setov in cagarjev in ne vem kakšnih varnostnih ventilov in lončkov in glikola in kaj vem česa še.

Najbolj pomembno mi pa je, da dejansko delajo, že 18 let in dam roko v ogenj, da z manjšimi vzdrževanji še vsaj naslednjih toliko.

Lahko malo utemeljiš odebeljeno?

[csamo001]

15 m x 2 inox gibljive cevi napeljane skozi zračnik. Zgube sicer so a je ta energija zastonj. Imam 30 vac cevi 23 st. naklon ter smer zahod. Čeprav smer ni niti približno prava zlahka segreje 300 l +100 l gorenje stari bojler na 45 st. že marca in vse do oktobra. Pregrevanje imam zaradi malega naklona urejeno v centralno peč, katera se zrači v dimnik.Torej če je zastonj prišla toplota,ki je ne morem uporabiti gre pač skoz dimnik nazaj v zrak.

Majke mi, ključen "piece of information". Sploh nisem razmišljal o tem... Konkretno me je odvračala misel, da bi moral za napeljavo razbiti praktično celo hišo. To skozi zračnik pa reši marsikaj.

[telmos]

csamo večina sistemov, ki jih napravimo na vseljene hiše se običajno dovodno in povratno cev pelje s strehe preko zračnikov.
Dolsina tiste navedbe o superijornosti strojevih sistemov pa ne držijo. Daleč od tega, delujejo pa. V prikazu se pa lahko vse napiše, korigira..... Za spremembo rezultata merjenja v svoj prid se enostavno skalibrira sonde po svoje, pa so prikazi drugačni.......