[tekumze]

Ko ste ravno pri debati o defrostih in zalogovnikih. V navodilih za Mitsubishi piše tudi tole, da je mozno da se defrost dela tako da preklopi 3 potni ventil in uporablja toploto iz bojlerja:
V mojem primeru je bojler 300l. Tega nimam vklopljeno, ker ko sem gledal defrost med talnm gretjem, je pobral toploto kar iz talnega. Sicer z defrostom kar hitro opravi in ni razloga da se to spreminja. Bi bilo zanimivo, koliko stopinj bi se ohladila v bojlerju voda ce bi bili defrosti vsako uro s preklopljenim switchom. Ampak potem bi pa morali spet bojler pogosteje greti.




DHW pomeni sanitarna voda

"
6.6.1. When defrost signal is received

In DHW mode the 3-port valve remains ON.
In heating mode the valve can be OFF enabling the Heat pump unit to defrost while keeping the heat in the heating circuit or switched to ON so
system is defrosted using accumulated heat.
Selection is made using Dip SW3-1

Table:
SW 3-1 Operation
OFF Remains OFF (defrost while keeping Heating circuit).
ON Switch to ON (switch to DHW circuit to defrost. The system defrosts using
accumulated heat for defrosting)."

[DELPHI]

Steza je rekel: 1.500 l kurilca za ogrevanje in toplo vodo letno.
Predpostavimo, da je letni izkoristek 75%,kar da cca 11.000 kWh.
Če bo po nabavi TČ letni COP 2 bo pokuril 5.500 kWh oz. največ 600 EUR (s prehodom na 2 tarifni števec in na GEN ali Petrol), kar znese najmanj 900 EUR prihranka, morda pa (zaradi cenejše kompletne elektrike) blizu 1.000 EUR.
6.300/900 = vračilna doba bo 7 let in ne 14.

1. Pri tako starem kotlu, kot ga ima Steza, so dimniške izgube okrog 10%. Vse ostale izgube ostanejo v hiši. Torej 13.000kWh = najmanj 700€. Če bo spravil skupaj COP 2.
2. Povprečna cena ELKO za tekoče leto je pod 0,90€/l. (Lanskega decembra si ga lahko kupil tudi po 0,76€/l, pa zato še ne sklepam, da bo kmalu spet tako poceni, tako kot akcije in poceni štrom na Petrolu in Genu trajajo, dokler si bodo kupovali tržne deleže)
3. 6.300€ je teoretična cena montaže Fujitsu Waterstage v idealnih pogojih. Če bo kombiniral TČ z obstoječo pečjo, ali pa če bo le-to odstranil, bo za to odštel še par 100€. Plus betoniranje podstavka, nadstrešek, vremenske postaje, dodatni ventil tukaj...
4. 7000/650= vračilna doba 11 let in ne 7. Brez upoštevanja cene denarja. Kredit oz. vezava, vračilno dobo spremenita še za kakšno leto.

Hočem reči, da ne moreš pobrati samo številk, ki ti dajo lep rezultat. In še vedno trdim: prihranke se dela pri velikih porabah kurilnega olja, pri 1.500l gre pa to bolj počasi.

[steza]

Steza je rekel: 1.500 l kurilca za ogrevanje in toplo vodo letno.
Predpostavimo, da je letni izkoristek 75%,kar da cca 11.000 kWh.
Če bo po nabavi TČ letni COP 2 bo pokuril 5.500 kWh oz. največ 600 EUR (s prehodom na 2 tarifni števec in na GEN ali Petrol), kar znese najmanj 900 EUR prihranka, morda pa (zaradi cenejše kompletne elektrike) blizu 1.000 EUR.
6.300/900 = vračilna doba bo 7 let in ne 14.

1. Pri tako starem kotlu, kot ga ima Steza, so dimniške izgube okrog 10%. Vse ostale izgube ostanejo v hiši. Torej 13.000kWh = najmanj 700€. Če bo spravil skupaj COP 2.

Tudi sam sem računal približno s takimi številkami. Če se strošek za ogrevanje ne bi prepolovil, se mi investicija nikakor ne zdi upravičena. Če gre strošek na polovico, pa imam še vseeno veliko pomislekov.

2. Povprečna cena ELKO za tekoče leto je pod 0,90€/l.

Kje se to dobi? Pred dvema tednoma sem plačal s prevozom 0,96 €.

(Lanskega decembra si ga lahko kupil tudi po 0,76€/l, pa zato še ne sklepam, da bo kmalu spet tako poceni, tako kot akcije in poceni štrom na Petrolu in Genu trajajo, dokler si bodo kupovali tržne deleže)

3. 6.300€ je teoretična cena montaže Fujitsu Waterstage v idealnih pogojih. Če bo kombiniral TČ z obstoječo pečjo, ali pa če bo le-to odstranil, bo za to odštel še par 100€. Plus betoniranje podstavka, nadstrešek, vremenske postaje, dodatni ventil tukaj...

O približno tako ceni sem razmišljal tudi sam, z upoštevanjem subvencije. Ja, vsekakor bi rad kombiniral z obstoječo pečjo, saj ji nič ne manjka. Betoniranje podstavka, preboje, predpripravo električne instalacije in mogoče še kaj bi izvedel sam. Seveda, če bi se to poznalo pri končni ceni montaže.

4. 7000/650= vračilna doba 11 let in ne 7. Brez upoštevanja cene denarja. Kredit oz. vezava, vračilno dobo spremenita še za kakšno leto.

Sem prišel do približno enake ocene, cca 10 let.

Hočem reči, da ne moreš pobrati samo številk, ki ti dajo lep rezultat. In še vedno trdim: prihranke se dela pri velikih porabah kurilnega olja, pri 1.500l gre pa to bolj počasi.

DELPHI, tudi z zadnjo trditvijo se popolnoma strinjam. Včasih sem z isto pečjo z majšo ogrevalno prvšino porabil 2300 l olja na zimo. Vendar je bil takrat to bistveno manjši strošek, kot je to danes. Vseeno še napraj iščem variante, da strošek ogrevanja še zmanjšam. Ker kurjač ni na voljo, drva odpadejo, čeprav so mi te rešitve simpatične. Zato bi sistem ogrevanja moral delovati čim bolj avtomatsko. Zato prebiram energetske teme na tem forumu in poskušam iz zelo različnih sistemov članov foruma in njihovih izkušenj izluščiti varianto, ki bi čim bolj izpolnila moja pričakovanja. Upam, da mi bo z vašo pomočjo na koncu tudi uspelo.

[Migaj]

1. Pri tako starem kotlu, kot ga ima Steza, so dimniške izgube okrog 10%.Vse ostale izgube ostanejo v hiši.
2. prihranke se dela pri velikih porabah kurilnega olja, pri 1.500l gre pa to bolj počasi.

ad1.) STEZA je rekel 1.500 l kurilca za ogrevanje in toplo vodo čez celo leto.

DELPHI, pa ja ne boš rekel, da so poleti izgube, ki ostanejo v hiši koristne?
Verjetno se strinjaš: da so tako velike sevalne izgube stare peči in cevnih napeljav pozimi in v prehodnem obdobju deloma koristne, deloma pa so zapravljanje, medtem ko so poleti 100% nekoristne. Še več poleti so škodljive, saj moraš moraš zaradi sevalnih izgub kotlovnice, ki seveda, kot praviš vedno ostanejo v hiši, toliko več hladiti.
Če bi držalo, da so škodljive izgube samo dimniške, bi lahko vse radiatorje kar v kurilnici in kleti namontiral - saj vse ostane v hiši. :twisted:
Pa saj nekoč so peči res slabo izolirali, pa cevne nepeljave tudi, rekoč: saj vse ostane v hiši. :roll:

ad2.) Res je DELPHI, velike prihranje se lahko dela pri velikih porabah k.olja, pri manjših pa manjše.

[Migaj]

Potrebuješ dodatno črpalko in cca 80l zalogovnik :wink: . To je vse.

ok, samo kako potem vse to deluje :?:
Govorimo o radiatorskem ogrevanju prek zalogovnika in ogrevanju sanitarne vode :wink:
Ker nikjer ne zasledim opisa delovanja, sem poizkusil zadeti, kako naj bi vse skupaj delovalo:

Obtočna črpalka toplotne črpalke pošilja vročo vodo preko tripotnega ventila, ki jo cca 2 x dnevno prekrmili skozi kačo sanitarnega bojlerja, običajno pa gre kar skozi zalogovnik, od koder se tudi vrača. DRŽI?
Hkrati TČ (lahko) vzdržuje temperaturo vode v zalogovniku glede na nastavljeno krivuljo v odvisnosti od vremena oz. zunanjih temperatur. DRŽI?

Dodatna obtočna črpalka vročo vodo iz zalogovnika pošiljala skozi radiatorje, od kjer se vračala delno ohajena, ker je oddala toploto in tako ogrela prostore. DRŽI?

In kdaj ta dodatna oz. sekundarna obtočna črpalka deluje in kdo jo krmili?
Najbrž dodatni sobni termostat ali dod.krmilna enota, ki poskrbi, da se obtok med zalogovnikom in radiatorji ustavi, ko temperatura v notranjem prostoru preseže željeno. DRŽI? Ker če obtočna skoz dela, jaz tega ne bi imel živ.

Med defrostom TČ vzame vročo vodo iz zalogovnika, hkrati pa v zalogovnik teče delno ohlajena voda. DRŽI?
V času defrosta in neposredno po njem v radiatorje prihaja nekoliko hladnejša voda, razen, če sobna krmilna enota v primeru prehladne vode zalogovnika zna začasno ustaviti sekundarno obtočno črpalko?

ali pa je običajno vse skupaj popolnoma drugače krmiljeno :?:

[DELPHI]

STEZA je rekel 1.500 l kurilca za ogrevanje in toplo vodo čez celo leto.

Tega ni zapisal. V resnici pravi:

Poleti vodo ogrevajo kolektorji, dogreva elektrika.

Če bi držalo, da so škodljive izgube samo dimniške, bi lahko vse radiatorje kar v kurilnici in kleti namontiral - saj vse ostane v hiši.

No, to pa je zanimivo rezoniranje.

[Merlin1]

Vsako pametno ogrevanje potrebuje čimbolj konstantno delovanje obtočne črpalke. Izklapljanje črpalke glede na prostorsko temp. pa je neželjeno. Ravno tako je poraba obtočne črpalke praktično nepomembna.

Kar se tiče defrosta pa energijo je potrebno od nekje vzet. Hitrejši kot je defrost manj stane. Sedaj pa ali vzamete ali pustite......

Kar se delovanja tiče je vaš opis približno točen. krmiljenje pa je druga zgodba ker tega nekateri sploh nimajo rešenega in zato raje probleme zamolčijo :wink:

[Migaj]

Eno je talno gretje, drugo pa je ogrevanje prek radiatorjev: ko v dnevne prostore posije sonce, ki pri meni ustvari celo presežke, bi bilo nespametno in neprijetno, če bi še naprej delovala sekundarna obtočna črpalka. Kopalnici pa imata odvodno spiralo od radiatorjev v estrihu in zaradi keramike večjo akumulacijo zato ostaneta še dolgo topli, čeprav sta na severni strani.
O spalnicah ne mislim debatirati, če v njih radiatorji nekaj ur ne grejejo.
Pri meni zaustavitev gretja prek radiatorjev ustvari precejšen prihranek.

[Merlin1]

O spalnicah ne mislim debatirati, če v njih radiatorji nekaj ur ne grejejo.
Pri meni zaustavitev gretja prek radiatorjev ustvari precejšen prihranek.

Klasično razmišljanje, ki ne drži. Prihranek s katerega naslova :?:

[Migaj]

če je v prostoru 22,5 stopinj in so radiatorji (edina grelna telesa poleg sonca) hladni, se hitro tarna, da je prehladno, če pa je 22 stopinj in so radiatorji vroči, pa ne. Glavno, da radiatorji niso mrzli. Zato imam v primeru sonca, raje čez dan radiatorje bolj hladne in zvečer bolj vroče.
In iz katerega naslova je prihranek?
Če bi TČ še naprej delala, ko se zaradi vpliva osončenja, v hiši temepratura povzpne prek 23,5 stopinj in je povrhu vsega vpliv sonca na počutje termo-pozitiven, bi se tempratura dnevnih prostorov dvignila na neudobno višjo raven, kar bi hkrati imelo za posledico nepotrebne večje izgube objekta.

[Merlin1]

če je v prostoru 22,5 stopinj in so radiatorji (edina grelna telesa poleg sonca) hladni, se hitro tarna, da je prehladno, če pa je 22 stopinj in so radiatorji vroči, pa ne. Glavno, da radiatorji niso mrzli. Zato imam v primeru sonca, raje čez dan radiatorje bolj hladne in zvečer bolj vroče.
In iz katerega naslova je prihranek?
Če bi TČ še naprej delala, ko se zaradi vpliva osončenja, v hiši temepratura povzpne prek 23,5 stopinj in je povrhu vsega vpliv sonca na počutje termo-pozitiven, bi se tempratura dnevnih prostorov dvignila na neudobno višjo raven, kar bi hkrati imelo za posledico nepotrebne večje izgube objekta.

Ne drži! Če je priključen korektor bo sama znižala temp. DV. Seveda če je dovolj inteligentna.

[sassapo]

Se strinjam, ampak med inverterji je krmilje z nastavljivo influenco redko kot lanski sneg :lol:
Primer je Toshiba Estia, ki bi lahko bila top izbira med inverterji za varčne hiše, če bi krmilje in notranja škatla ne bila iz socialističnih časov. Še osnovno seltronovo krmilje je boljše kot na marsikakšnem inverterju z zvenečim imenom.

[Migaj]

Sicer ne razumem o kateri nastavljivi influenci govoriš, ampak Daikin HT sama zniža režim ogrevanja in porabo na svoj minimum (<20%).
Kaj pa ko so pribitki sonca večji od izgub?
Sam se jih kljub vsemu v kurilni sezoni ne izogibam.

[telmos]

Se strinjam, ampak med inverterji je krmilje z nastavljivo influenco redko kot lanski sneg :lol:
Primer je Toshiba Estia, ki bi lahko bila top izbira med inverterji za varčne hiše, če bi krmilje in notranja škatla ne bila iz socialističnih časov. Še osnovno seltronovo krmilje je boljše kot na marsikakšnem inverterju z zvenečim imenom.

:roll: Očitno ne veš za parametre 35, 36, 37, če daš 40 na 1

[sassapo]

Telmos... krmilje ne omogoča niti osnovne komunikacije s sobno enoto, tipalom ampak samo on - off, da bi izračunal in prilagodil histerezo na podlagi pridobljenih podatkov so pa samo mokre sanje :?