[klemenv]

Meni so razložili, da je težava opečnatih zidov, če so inštalacije na zunanjih stenah, kjer je potem ponavadi veliko poštemanega. To je potem težko zatesnit, sploh ker ima opeka žlebove v sebi, med opekami pa ponavadi kje malte tudi manjka. Tu naj bi bil Ytong v prednosti ker lažje nadziraš količino "razbitega" zidu (štemanje je bolj "natančno") in lažje to potem zadihtaš, če že moraš inštalacije kje vlečt po zunanji steni.

Sam sem uporabil Goroterm in moram reči, da se je zelo lepo štemal. Sama opeka je precej trda in pri štemanju ne razpada. Posledično so utori lepo oblikovani.

[slepec]

mam eno vprašanje glede zidave z opeko
1 če zidaš z modularcem 19x19x29 malta z vseh strani cena 3000eu
2 z poroterm 25x30x25 malta samo spodaj in zgoraj 4000eu
3 dry fix 25x30x25 zidano z lepilno peno brez fug 6000eu
prosim, če kateri ve ali so res velike prednosti pri 2,3 točki, zlasti pri 3 ali je to samo prodajalni hit
in cena ne upravičuje kakovosti
večina vas govori ,če daš 20 cm fasade, da ni nobene razlike z kakšno opeko zidaš ,
potem pa v eni temi zasledim,da je nekdo zidal z 40 cm dryfix, in da še nima fasade in so rezultati podobni ,ko bi imel modularca + 15 fasade,hvala za dogovore

[Leonard]

mam eno vprašanje glede zidave z opeko
1 če zidaš z modularcem 19x19x29 malta z vseh strani cena 3000eu
2 z poroterm 25x30x25 malta samo spodaj in zgoraj 4000eu
3 dry fix 25x30x25 zidano z lepilno peno brez fug 6000eu
prosim, če kateri ve ali so res velike prednosti pri 2,3 točki, zlasti pri 3 ali je to samo prodajalni hit
in cena ne upravičuje kakovosti
večina vas govori ,če daš 20 cm fasade, da ni nobene razlike z kakšno opeko zidaš ,
potem pa v eni temi zasledim,da je nekdo zidal z 40 cm dryfix, in da še nima fasade in so rezultati podobni ,ko bi imel modularca + 15 fasade,hvala za dogovore

Slepec, dvomim, da imaš dovolj dobre podatke glede stroška različic. malo še pobrskaj...Razhajanja bi mogla biti manjša. In ja - kakovost upravičuje ceno! Tudi.

[Žerjavar]

je nekdo zidal z 40 cm dryfix, in da še nima fasade in so rezultati podobni ,ko bi imel modularca + 15 fasade

Opečnati zid 30 cm in 15 cm slabega stiroporja daje toplotno prevodnost okrog 0,25 W/m2K. Zdaj mi res ni za brskanje za podatki "suhega trdnega" zidu, ne verjamem, da lahko kdo dokaže, da ima 40 cm debeline prevodnost izpod 0,50 W/m2K.

[slepec]

ČE ŽE CITIRAŠ NAVEDI KAJ SI CITIRAL![/quote]

če to leti na mene nisem mislil tega prispevka
na drugem forumu so primerjali koliko porabijo za ogrevanje hiše,pa sta imela iste vrednosti eden z modelarc+15 cm fasade, drugi pa dry fix 40cm brez fasade,hiše iste kvadrature in ogrevanje tudi isto

[slepec]

je nekdo zidal z 40 cm dryfix, in da še nima fasade in so rezultati podobni ,ko bi imel modularca + 15 fasade

Opečnati zid 30 cm in 15 cm slabega stiroporja daje toplotno prevodnost okrog 0,25 W/m2K. Zdaj mi res ni za brskanje za podatki "suhega trdnega" zidu, ne verjamem, da lahko kdo dokaže, da ima 40 cm debeline prevodnost izpod 0,50 W/m2K.

porotherm profi 38 cm za zidanje z dryfix ,ima prevodnost 0,34w/m2k,imaš na njihovi spletni strani,če dodaš 4 cm fasate dobiš 0,25 faktor

[Leonard]

Slepec- cene si nastavil preveč različno. Nekje si dobil napačne podatke- predvsem je osnovni wienerberger predrag. za dryfix tudi ne verjamem da tako podraži.

[slepec]

Slepec- cene si nastavil preveč različno. Nekje si dobil napačne podatke- predvsem je osnovni wienerberger predrag. za dryfix tudi ne verjamem da tako podraži.

vse cene sem dobil pri njih, wienerberger

[Leonard]

pišem za var 1 in 2;

glede na termiko pri porotermu pridobiš glede na Goriški modularc -1cm debeline. To je bolj ubog dosežek. Nadalje imaš omete iste. prihranek pri porozni opeki napram votlaku je le hitrejša pozidava, lažja obdelava (žaganje namesto lomljenja in odbijanja, bolj natančno) ter lažja dostava.
Poroznjak je nekoliko dražji, vendar sam po sebi ne več kot 10%. V končnem strošku sta tam- tam, če gledaš veleprodajne cene na netu. Pri meni je razlika za cel fasadni sistem cca 3€/m2 gotove fasade pri istem energijskem efektu.

Nadalje eni raje zidajo bolj masivno z votlakom, drugi pa hitreje s poroznim in to je največja razlika.

[his ka]

Zrakotesnost zagotavlja dobro izveden omet.
Kolikšna pa mora bit debelina tega ometa? Če je narejen ročno, klasika?

[cinik]

vse cene sem dobil pri njih, wienerberger

Za primer, da si gledal tisto tisoč in eno tabelo, ki jo imajo in primerjajo cene sistema in se ugodnost utemeljuje z manj potrebnih delovnih ur....

Pri meni je bilo zidano s "porozno" opeko. Po končani gradnji sem zidarja povprašal, če mi lahko pove, koliko bi računal za katero od drugih variant. Pa je rekel takole: formula je zmeraj vhodna cena opeke + delo + malta. Delo + malta je rekel, da merjeno po kubičnem metru zida zmeraj obračuna enako. Domneven časovni prihranek po normativih znanega proizvajalca v smislu hitrejšegha zidanja je rekel, da je grobo precenjen. Predlagam, da se osredotočiš na cene materiala in zaključke vleči iz tega. Domnevne prihranke časa pa ignoriraj. Če boš zidal sam je logika nekoliko drugačna.

Moji izračuni so pokazali da je stroškovno najbolj učinkovito 25cm porozna opeka ali klasični modularec zidan na 29. (na 19 je ovira predpis glede minimalne debeline zunanje stene - vsaj bil je, lahko da so v zadnjih letih to spremenili). Pri prvem je manj m3, pri drugem je cenejši material. cena postavljenega kvadratnega metra zidu pa zelo zelo podobna. Izolativno je nekaj boljša izvedba s porozno opeko. Moja hiša je bila sprojektirana na 25cm porozne opeke. Tako je tudi bilo izvedeno. Če bi deleli še enkrat bi danes dal sprojektirat klasični modularec na 29 cm. Obstajajo praktične prednosti, ki niso odločilne ampak nekaj stvari je lažje rešljivih z debelejšim zidom. Pod črto pa je to bolj stvar okusa kot kaj drugega.

Tista varianta z lepilom pa ima po moje zelo dobre prednosti pri samoizvedbi. Računal pa nisem in nimam mnenja.

[slepec]

cinik
hvala za mnenje
sam se najbolj nagibam k samoizvedbi z dry fix,ker lahko zidam sam,pri drugih dveh bi mogoče tudi še šlo, samo bolj počasi-se mi ne gre za hitrost, bolj me moti počasno delo,do mešalca naredit malto prinesti do zidave itn.,me pa zanima ,če ima zidanje brez malte,res velike prednosti pri toplotnih izgubah

[Žerjavar]

če ima zidanje brez malte,res velike prednosti pri toplotnih izgubah

Izgube samo skozi 29 cm opeko zidane z malto 1 cm se povečajo do 6 %. Če pa upoštevaš zid kot celoto z izolacijo 10 cm, pa je povečanje izgub le 0,5 %.

[cinik]

slepec

Tisto gradbeno podjetje, ki je zidalo pri nas že ima za sabo en objekt z dryfixom. Z lastnikom podjetja sem se pogovorjal o izkušnjah glede izvedbe (o ceni ali drugih zadevah nisva govorila strogo, samo o zidavi) - on je bil pozitivno razpoložen do sistema. Pravi, da je treba biti zelo zelo in še enkrat zelo natančen pri prvi šari potem pa je fino - vse šare enako visoke, zidava hitra, zidarski pomočnik skoraj ni potreben. Povprašal sem še zidarje same. Oni niso videli revolucionarne razlike v hitrosti, se jim pa sistem zdi fin v smislu čistosti. Kot osnovno prednost so navajali - konec dela, ko imaš že vsega poln kufer je luksuz, da ni treba prati orodja in mešalca. Večjih težav z stiropornimi vogalniki (nekdo je to na forumu enkrat omenjal) niso navajali.
Priznam, da me je pozitivno mnenje malo presenetilo, glede na to, da so gradbeniki ponavadi bolj odklonilni do raznih novosti. Sam o sistemu nimam nobenega mnenja. Se pa včasih vprašam, kako bo pena prenesla test časa - kljub raznim testom, ki so bili opravljeni. Ampak imam recimo temu nevtralno mnenje.
Za samoizvedbo se je meni zmeraj najbolj optimalen zdel plinobeton - pa ne ker bi naj blo kao z njim lažje zidat, ker če znaš postavit blok plinobetona po moje ni hudič, da ne boš znal tudi z opeko ampak zaradi "stranskih" učinkov:
- lahek
- mešaš manjše količine lepila => manj materiala na gradbišču
- manj materiala pomeni manj logistike (nabava peska, cementa in apna odpade, ostane le lepilo) in organizacije in čiščenja orodja
- manj izraženi toplotni mostovi kot pri opečnem zidu
- nezanemarljiva prednost, če v letu pred vselitvijo zmanjka časa/denarja za fasado za "nedoločen čas"
Če je samoizvedba aktualna tudi v kasnejših fazah je štemanje za vodovod in elektriko po mojem pesem v primerjavi z večino materialov. Pri samoizvedbi po mojem te prednosti najverjetneje prevagajo nad slabostmi tega materiala.
Pri kakem vikendu, kjer je smiselna izvedba brez izolacije in zaželena nizka akumulativnost (hitro segretje prostororov) pa se mi plinobeton zdi najboljša izbira.

[his ka]

Kot lastnik verjetno najbolj zatesnjene hiše v Sloveniji podajam kratke izkušnje naše gradnje:

- zrakotesnost stene zagotavlja omet in ne zidak, torej je vseeno, iz česa je. Je pa porobeton lažji za obdelavo pri reševanju detajlov (preboji, doze, vgradnja oken, ...) in s tem posledično zmanjša možnost napak
- električne doze smo uporabili klasične, s tem da smo luknjo za doze izvrtali 0,5 cm večjo, jo celo premazali z lepilom in potopili dozo vanjo
- elektriko smo izdelali z žicami, ki smo jih peljali po tuboflex ceveh. Tesnili smo samo tiste, ki so prebijale zid navzven (zvonec, zunanje luči in stikala, ...)
- posebno pozornost smo namenili tesnenju stropa v mansardi, ki je izveden z zrakotesno folijo. Stiki med folijo so tesnjeni z lepilnim trakom + tesnilna masa, na steno pa je folija prilepljena s tesnilno maso, preko katere je nanešen omet (širina 2 cm)
- okna smo tesnili s trakovi. To sem opravil sam, ker nisem našel prepričljivega izvajalca ali pa so bili tako dragi, da me je minilo. Sama montaža trakov je zelo preprosta, zahteva samo kanček potrpežljivosti in natančnosti

Naj na koncu dodam, da izvedba zrakotesne hiše ni niti draga (ves dodatni material nas je stal okoli 400 €), niti posebno zahtevna, če vemo, kako se rešujejo detajli in predvsem, če nismo hiše preveč zakomplicirali. To pa je že druga zgodba, kakšne hiše Slovenci radi gradimo in posledično grenimo življenje sebi in izvajalcem.

Lp Peter

Mene pa zanima s katerim lepilom si premazal luknje za el. doze, kar ti je zagotovilo zrakotesnost in kako si potem tesnil cevi po katerih so šli kabli ven (zvonec, zunanje luči..)
Kateri materijal si uporabil za mansardo (folija, trakovi)?