[blaise]

Pozdravljeni!


Konkterno za objekt v okolici Ljubljane:

Ogrevalne površine 140 m2, raba energije 66 kWh/m2/letno, malo starejša osnova hiše z novimi okni in termo izolacijo (sladša izvedba le proti tlem - 5 cm stiropora), talno ogrevanje + lojtrce v obeh kopalnicah, ni geografskih ovir, torej hiša izpostavljena soncu cel dan, 5 družinskih članov.

Nameščenih 8 kos sprejemnikov sončne energije (niso Sonnencraft) skupne površine absorberja 14,72 m2, orientacija čisti Jug, naklon 55°, povezanih na 1000 litrov plastni zalogovnik toplote s pretočno pripravo sanitarne vode in dogrevanje s kurilnim oljem - 22 kW moči kotla.

Po podatkih regulatorja (dopuščam 10% toleranco) za 2010:
- zbrane energije s solarnim sistemom: 4,64 MWh
- potrebnaga dogrevanja: 9,2 MWh
- investicija v celotno kotlovnico 14.700,00 € minus subvencije 2.100,00 € = 12.800,00 €

Seveda je bila izvedena celostna sanacija hiše in je težko delati primerjavo v smislu before/after, vendar je bila prej v hiši kombinirana peč drva/kurilno olje, radiatorji, 5 cm kombi plošč kot itolacija in lesena termopan okna. Letna poraba kurilnega olja je bila cca. 2400 litrov/sezona, v letu 2010 je bila poraba cca. 920 litrov.

Ker je za nižjo porabo zaslužnih več faktorjev (trdim, da so osnove za prihranek ovoj stavbe in kombinacija sodobne kurilne naprave), ni mogoče govoriti o direktnem učinku solarnega sistema, je pa dejstvo, da računam amortizacijsko dobo okoli 16 let. Je pa tu še faktor uporabe okolju prijaznega sistema, zadeva je celo poletje tiho (deluje le obtočna črpalka)...

Kot zanimivost pa naj omenim, da se je povečala poraba sanitarne vode. Ker ne gledamo več na to, koliko vode se porabi v času, ko peč stoji (praktično od aprila do oktobra), je ta delež narastel.


LP Matija

Zdravo Matija, najprej pohvale za konkreten odgovor.
Me pa zanima, ali drži da "investicija v celotno kotlovnico 14.700€" predstavlja le solarni sistem (najbrž je "celostna sanacija hiše" stala več kot to)?

In kako si izračunal amortizacijo v 16* letih :?: "4,64 MWh" je ekvivalentno (približno) 600 L kurilnega olja, kar je (recimo) enako 600€. Ne trdim, da številka ne drži (pravzaprav bi rad videl, da je resnična), samo prepričal bi se rad :!: :wink:

* Kar je, mimogrede, povsem spodobno obdobje v primerjavi z depozitom na banki.

Ker je za nižjo porabo zaslužnih več faktorjev (trdim, da so osnove za prihranek ovoj stavbe in kombinacija sodobne kurilne naprave), ni mogoče govoriti o direktnem učinku solarnega sistema, je pa dejstvo, da računam amortizacijsko dobo okoli 16 let.

Učinek še vedno lahko oceniš z velikostjo "inputa", ki je odvisen predvsem od Sonca in tudi od izkoristka (tj. kvalitete proizvajalca).

[Nebomgabiksal]

Napisal si litre. Če bi uporabil tvoj stil pisanja, bi potemtakem napisal, da pri nas potrošimo okrog 20 l/osebo/dan

Matr' si trd. Torej govorim o litrih tople sanitarne vode.

Da vodo segreješ rabiš kWh - ali ti jo da nafta, elektrika ali sonce je vseeno.
Če štartamo iz 12°C... za segret 1l na 45°C rabiš 0,038kWh, na 80°C pa 0,079kWh.
Če imaš "na voljo" 3000kWh boš segrel: 78m3 na 45°C oz. 38m3 na 80°C.

Ker nimam kolektorjev sem samo napisal koliko tople vode ponucamo. Zdaj si lahko vsak izračuna ali se mu splača ali ne. Ali pa bo to naredil zaradi dobrega občutka (in ne €€€).
Iz nadaljnje debate se umikam.

Problem je, če ti kolektorji dovedejo več kot potrebuješ in tako moraš toploto odvajati... recimo bazen je dobra opcija, zunanji radiator na S strani tudi čisto legitimno :roll:

[mp_63]

@blaise


Investicija v kotlovnico se smatra namestitev kombiniranega termo solarnega sistema; kolektorji na strehi, cevna povezava kolektroji/zalogovnik, priključitev zalogovnika na sistem ogrevanja v hiši - dve mešalni veji in zamenjava peči skupaj z priklopom. Cisterna za kurilno olje je ostala že obstoječa.

˝Celotna energetska sanacija hiše˝ je stala krepko več, saj je tu še talno ogrevanje (posledično menjava talnih oblog), izolacija fasade, strehe in tal (posledično nova fasada in streha po principu t.i. hladne strehe) in menjava oken (posledično tudi zaradi fasade menjava polic).

Kar se tiče izračuna amortizacijske dobe, pa sem upošteval ceno kotlovnice s subvencijo (moral bi sicer le ceno termo solarnega sistema), ceno kurilnega olja (0,9 €/l), predviden letni strošek za vzdrževanje (1% letno), predvideno 5% letno podražitev energenta in pa prihranek cca. 650 litrov kurilnega olja. S temi podatki pridem na 16 let.
Vem, da je izračun poenostavljen, ker je po mojem mnenju za čisto točen izračun potrebno upoštevati le ceno solarnega sistema (brez peči), izkoristke celotnega postrojenja, dejstvo je, da je menjan tudi tip ogrevanja, kar nedvomno pripomore k višjem izkoristku solarnega sistema...
Tudi meritev zbrane toplote s solarnim sistemom ni čisto točna, saj je merjena s merilcem pretoka, temperaturno diferenco med dovodom in povratkom in pa teoretičnim podatkom o specifični toploti solarnega medija (mešanica vode in propilen glikola).

Ko pa že napisano v predhodnjem sporočilu, v neke vrsto energetske sanacije hiše nisem šel iz popolnoma ekonomskih razlogov v smislu, da se mi bo vsak segment (sistem ogrevanja, izolacija, okna) povrnil v nekem ekstremno kratkem obdobju, saj so to naložbe na daljše obdobje. Tudi zavest, da bo potrebno v čim večji meri koristiti obnovljive vire energije (pa to še zdaleč ni le sonce) in moja želja, da to hočem imeti, so bili faktorji odločitve.

Dejstvo je, da se nihče ne sprašuje, v kolikšnem času se povrne peč na kurilno olje, plin, v kolikšnem času se povrne split kilatska naprava. Ker so to poceni rešitve in ker jih potrebujemo v hiši, jih preprosto vgradimo in to je to.
Pri solarnih sistemih, toplotnih črpalkah, lesni biomasi... pa se vsi po vrsti spotikajo ob vsak cent. Vem, začetna naložba je višja, denarja je malo (kar sicer gelde na npr.: vozni park Slovenije ni videti). Vendar, ko se bomo začeli spraševati koliko nas določen sistem energetske preskrbe objekta stane v njegovi življenjski dobi (LCC analiza) in ko bomo začeli (ali bili prisiljeni) razmišljati tudi o okolici v kateri živimo, se bodo stvari spremenile.
Je pa to že predmet globlje in bolj filozofske debate in ne te teme.


LP Matija

[edid]

@pgtoni
Si prepričan, da je tisto na števcu skupna poraba? Meni deluje kot trenutna moč, ki ti jo porabnik na drugi strani kuri. 770W grelca sicer še nisem videl, sploh pa ne v 80L bojlerju kjer so ponavadi 2kW. Bodimo natančni, eno je moč [W ali kW], drugo je porabljena energija [kWh].

[kraken]

Dejstvo je, da se nihče ne sprašuje, v kolikšnem času se povrne peč na kurilno olje, plin, v kolikšnem času se povrne split kilatska naprava. Ker so to poceni rešitve in ker jih potrebujemo v hiši, jih preprosto vgradimo in to je to.
Pri solarnih sistemih, toplotnih črpalkah, lesni biomasi... pa se vsi po vrsti spotikajo ob vsak cent. Vem, začetna naložba je višja, denarja je malo (kar sicer gelde na npr.: vozni park Slovenije ni videti). Vendar, ko se bomo začeli spraševati koliko nas določen sistem energetske preskrbe objekta stane v njegovi življenjski dobi (LCC analiza) in ko bomo začeli (ali bili prisiljeni) razmišljati tudi o okolici v kateri živimo, se bodo stvari spremenile.
Je pa to že predmet globlje in bolj filozofske debate in ne te teme.

Točno to je stvar, ki jo razumejo vsi tisti, ki s(m)o se za solarne kolektorje odločili in jo ne razumejo vsi tisti, ki se za njih niso odločili.

[DELPHI]

Točno to je stvar, ki jo razumejo vsi tisti, ki s(m)o se za solarne kolektorje odločili in jo ne razumejo vsi tisti, ki se za njih niso odločili.

Torej o kolektorjih obstaja resnica, ki jo poznate samo vi. Zanimivo.

Je pa to že predmet globlje in bolj filozofske debate in ne te teme.

No ja, ne pretiravajmo.

[Fery]

Matr' si trd.

Trd sem samo iz dveh razlogov in ti nisi navedel nobenega od teh dveh.

Splača?
To smo že velikokrat premleli. V tej državi se ne splača nič, razen tega, da se pišeš Zidar, Šrot, Bavčar, Čefarin in tako dalje.
Tisti, ki ima namontiranih ziljon števcev, odštevalnikov, kalorimetrov in ostale šare ter dnevno bulji v njih in računa, ne bo nikoli zastopil luksuza, ki ti ga taki sistemi nudijo.
Vsak drug dan stočit mulcem kubik, ne tople, ampak vroče vode, brez da se spomniš na pozdrave iz Elektra, je pač neprecenljivo.

BTW mulci so prinesli iz šole, da voda iz pipe pri nas trenutno za pitje itak ni.
Ne vem, kaj delajo z njo, tisto, za kar jih mastno plačamo, zagotovo ne.

[opazovalec]

ajmo kakšna debata je zdaj to?

kje ste lastniki sonnenkrafta v celinski sloveniji z solarnim dogrevanjem hiše????

Evo me...
Lokacija Kamnik, naklon 52 stopinj, 8xSSE (20m2), hranilnik 2x800l, comfort plus
Lastnik sem od 1. aprila letos, hiša 200m2, 5 oseb, dobro izolirana (12 tervol), nova okna,...
Izkušnje:
od kar sem montiral je centralna ugasnila, od 1 aprila nisem porabil nič plina, kljub temu, da je bilo 2x skoraj en teden nič sonca, meni se zdi odlična zadeva, res pa je, da na ceno in povrnitev investicije ne kaže gledati, bo pa definitivno v bodočnosti cena elektrike in plina rastla, meni so naračunali 43% prihranka in do sedaj (2 meseca) se kaže prognoza za pravilno, več bom pa lahko povedal 1 aprila 2012, ko bo leto naokoli

lp

[DELPHI]

Sonnenkraftov izračun za tvoj primer, ob malenkost prikrojenih vhodnih podatkih (Celovec namesto Kamnika) in ob predpostavki, da imaš kolektorje obrnjene na jug, pokaže, da lahko računaš na do 26% prihranka. 43% se mi zdi zelo, zelo težko verjetno.

Set-Comfortplus1600 L inkl. Befestigung parallel
Menge Bezeichnung Artikel Nr.
8 Stk. Aufdachkollektor: 20,1 m² SK500
1 Stk. COMFORT plus-Speicher (inkl. 4PVS) 1600 l PSC800+PS800
1 Stk. Frischwassermodul FWM35 inkl. FWMPVS
1 Stk. Solarsteuerung SKSC3
1 Stk. Ausdehnungsgefäß AG80S
30 l Frostschutz FS

Standort: Österreich, 9020 Klagenfurt
Anzahl der Bewohner: 5-7
beheizte Wohnfläche: 200 m²
Dämmung des Hauses: sehr gut gedämmt
derzeitige Heizung: Öl
Systemlösung: Warmwasser und Heizung
Kollektorenausrichtung: S
Dachneigungswinkel: 50°-60°
gewünschte Kollektorart: Aufdachkollektor

...res pa je, da na ceno in povrnitev investicije ne kaže gledati,...

Če ne na to dvoje, na kaj pa?

[bonbon]

Greš na dopust,na povrnitev stroškov ne moreš računati, denarja nekako veš koliko lahko zapraviš in ko se vrneš je občutek ponavadi zelo ugoden.Podobno je s kolektorji, na povrnitev denarja ne gledam, koliko je (bo) stala investicija je odvisno koliko denarja lahko nameniš za ta namen, občutek- zelo ugoden je pa vedno ko sije sonce. Upam da sem uspel odgovoriti da ni vse v denarju in hladni razumski kalkulaciji.

Lp

[opazovalec]

Greš na dopust,na povrnitev stroškov ne moreš računati, denarja nekako veš koliko lahko zapraviš in ko se vrneš je občutek ponavadi zelo ugoden.Podobno je s kolektorji, na povrnitev denarja ne gledam, koliko je (bo) stala investicija je odvisno koliko denarja lahko nameniš za ta namen, občutek- zelo ugoden je pa vedno ko sije sonce. Upam da sem uspel odgovoriti da ni vse v denarju in hladni razumski kalkulaciji.

Lp

Odlično povedano!
Meni je všeč odličen EROEI (100-200:1) 8)

[opazovalec]

Sonnenkraftov izračun za tvoj primer, ob malenkost prikrojenih vhodnih podatkih (Celovec namesto Kamnika) in ob predpostavki, da imaš kolektorje obrnjene na jug, pokaže, da lahko računaš na do 26% prihranka. 43% se mi zdi zelo, zelo težko verjetno.

Set-Comfortplus1600 L inkl. Befestigung parallel
Menge Bezeichnung Artikel Nr.
8 Stk. Aufdachkollektor: 20,1 m² SK500
1 Stk. COMFORT plus-Speicher (inkl. 4PVS) 1600 l PSC800+PS800
1 Stk. Frischwassermodul FWM35 inkl. FWMPVS
1 Stk. Solarsteuerung SKSC3
1 Stk. Ausdehnungsgefäß AG80S
30 l Frostschutz FS

Standort: Österreich, 9020 Klagenfurt
Anzahl der Bewohner: 5-7
beheizte Wohnfläche: 200 m²
Dämmung des Hauses: sehr gut gedämmt
derzeitige Heizung: Öl
Systemlösung: Warmwasser und Heizung
Kollektorenausrichtung: S
Dachneigungswinkel: 50°-60°
gewünschte Kollektorart: Aufdachkollektor

...res pa je, da na ceno in povrnitev investicije ne kaže gledati,...

Če ne na to dvoje, na kaj pa?

1. Celovec in Kamnik se sigurno vsaj malenkost razlikujeta glede na osončenost in temperaturni primankljaj
2. V hiši imam plin, vezava plinske in oljne peči je drugačna (plinska lahko samo dogreva-sanitarno in ogrevanje, oljna mora držat teperaturo v hranilniku skoz), odtod spet nekaj % razlike
3. Imam talno gretje (spet nekaj % razlike)
Izračun je bil narejen s softwerom Polysun in dosedaj se zdi zelo točen....

Imeti kolektorje na strehi je več kot samo računat, kdaj se investicija povrne. Imam najvišji EROEI od alternativnih virov, pridobljena energija je praktično zastonj, za razliko od recimo toplotnih črpalk, ki zahtevajo fosilno podporo v obliki elektrarn (imeti črpalko je za mene samo prelaganje energetske potrebe na družbo, ki mora gradit elektrarne, trditi, da imaš ekološko ogrevanje je licemerno, ima pa črpalka tudi svoje prednosti - ampak meni jih ne odtehta).
Imam pa plan povezati soseda na moj sistem, ker se kaže, da bom imel 3-4 mesece enormne viške. S tem, bo sistem še bolj izkoriščen in s tem učinkovit (ekonomsko in ekološko).

[DELPHI]

1. Celovec in Kamnik se sigurno vsaj malenkost razlikujeta glede na osončenost in temperaturni primankljaj
2. V hiši imam plin, vezava plinske in oljne peči je drugačna (plinska lahko samo dogreva-sanitarno in ogrevanje, oljna mora držat teperaturo v hranilniku skoz), odtod spet nekaj % razlike
3. Imam talno gretje (spet nekaj % razlike)
Izračun je bil narejen s softwerom Polysun in dosedaj se zdi zelo točen....

1. Malenkost je v tem primeru 1%. V + ali -. Če namesto Kamnika vstaviš italijansko Gorico dobiš identičen rezultat. In verjamem, da veš, da je Kamnik meteorološko bližje Celovcu kot Gorici.
2. Ne vem o kakšnem hranilniku govoriš. Sodobna oljna peč miruje v hladni pripravljenosti. Tudi kalkulator spremembo iz olja na plin ne nagradi niti z 1%.
3. Talno gretje je itak predpogoj za takšno kombinacijo. Sonnenkraftov izračun sem uporabil, ker proizvajalec na nek način odgovarja za to kar prodaja. In najbrž jim je iz izkušenj jasno, kaj je mogoče doseči.
Predvsem pa po aprilu ne sodi leta. Boš januarja povedal koliko ti bo dalo sonce.

Tvoja razmišljanja o ekologiji so pa, no ja, razmišljanja pač.

[opazovalec]

1. Celovec in Kamnik se sigurno vsaj malenkost razlikujeta glede na osončenost in temperaturni primankljaj
2. V hiši imam plin, vezava plinske in oljne peči je drugačna (plinska lahko samo dogreva-sanitarno in ogrevanje, oljna mora držat teperaturo v hranilniku skoz), odtod spet nekaj % razlike
3. Imam talno gretje (spet nekaj % razlike)
Izračun je bil narejen s softwerom Polysun in dosedaj se zdi zelo točen....

1. Malenkost je v tem primeru 1%. V + ali -. Če namesto Kamnika vstaviš italijansko Gorico dobiš identičen rezultat. In verjamem, da veš, da je Kamnik meteorološko bližje Celovcu kot Gorici.
2. Ne vem o kakšnem hranilniku govoriš. Sodobna oljna peč miruje v hladni pripravljenosti. Tudi kalkulator spremembo iz olja na plin ne nagradi niti z 1%.
3. Talno gretje je itak predpogoj za takšno kombinacijo. Sonnenkraftov izračun sem uporabil, ker proizvajalec na nek način odgovarja za to kar prodaja. In najbrž jim je iz izkušenj jasno, kaj je mogoče doseči.
Predvsem pa po aprilu ne sodi leta. Boš januarja povedal koliko ti bo dalo sonce.

Tvoja razmišljanja o ekologiji so pa, no ja, razmišljanja pač.

1. če ti softwer ne spozna razlike med Gorico in Celovcem je u k****! :lol:
2. ne govorim o hranilniku, temveč o shemah vezave, ki so različne za različne kombinacije
3. glede tega nisem vedel...samo pripomba pač...

Ni problema, ko bo leto naokoli, bom lahko več povedal...

Moja razmišljanja o ekologiji niso samo razmišljanja, TEMVEČ DEJSTVO.
Toplotne črpalke in ekologija in dejanski prihranki ... hock: , tisti, ki to trdi je ...najmanj neinteligenten, da ne bom še bolj eksakten...

[DELPHI]

Moja razmišljanja o ekologiji niso samo razmišljanja, TEMVEČ DEJSTVO.
Toplotne črpalke in ekologija in dejanski prihranki ... hock: , tisti, ki to trdi je ...najmanj neinteligenten, da ne bom še bolj eksakten...

Tukaj bom jaz debatiranje s teboj zaključil. Če ne že prej, si s tem zadnjim prispevkom o sebi povedal več, kot bi si kdaj želeli izvedeti, o ekologiji pa bore malo, raje nič.
Težko boš tudi našel resnega znanstvenika, ki bo svoja strokovna razmišljanja razglasili za dejstvo (z malo, da se razumemo). Dejstva z veliko začetnico pa itak poznajo samo v cerkvi.
In seveda tam, kjer nočeš biti eksakten.