Spoštovani,
po nekaj mesecih je spet nastopil čas, ko se moramo vključiti v debato.
V zadnjem času je besedna zveza »tipski načrt« dobila izjemno slab prizvok, sploh kadar o takih načrtih pišejo tisti projektanti, ki jih ne ponujajo. Seveda je interes vsakogar, da vsakič izdela čisto nov projekt in pri tem tudi bolje zasluži. Vendar pa se ljudje zelo razlikujemo. Tako kot se bo nekdo odločil za Opla, se bo drugi za Bentleya, tretji pa bo najbolj srečen s kolesom. Ljudje imamo pač različne okuse, želje in potrebe. V tem ne vidim čisto nič slabega. Dobro je, da obstaja konkurenca in da si lahko vsak poišče takega projektanta, ki mu bo projektiral natanko to, kar želi in kar bo tudi plačal.
Iz izkušenj lahko povem, da velika večina strank v naši ponudbi 300 hiš najde tako, ki ji povsem ustreza. To pa seveda ne velja za vse – za nekatere kakšno stvar prilagodimo, za druge pa z veseljem projektiramo povsem nove projekte. Še vedno pa besedna zveza »tipski projekt« ne pomeni zastarel načrt, po katerem so nazadnje gradili pred desetimi leti, ampak gre le za tipsko zasnovo. Projekt kot tak pa je seveda vsakič potrebno prilagoditi posameznemu investitorju.
To, da so tipski načrti krivi za to, da investitorji gradijo »hiše na L s tremi balkoni« ne bo držalo. Nabor tipskih projektov je v Sloveniji zelo velik in investitorji lahko z lahkoto najdejo majhno hišo brez balkonov in izzidkov ali vilo s tremi etažami in bazenom v njej. Ja, tudi taki so lahko tipski projekti.
Glede na to, da pa se o okusih ne da razpravljati, menim, da niti ta niti kak drug forum ni primerno mesto za debato o tem, kaj je »prava odločitev«, še manj pa za diskusijo o tem, kaj so arhitekturni presežki. Koliko slovenskih arhitektov jih sploh ustvarja, je spet stvar debate.
Dober projektant pa bo vse projekte, torej ne glede na to, če so tipski ali individualni, projektiral tako, da bodo skladni z zakonodajo. In dober projektant bo investitorje tudi jasno opozoril na to, katero dokumentacijo potrebujejo za gradnjo. Torej ne bo omenjal zgolj projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki je dejansko le projekt, na podlagi katerega se dovoljenje za gradnjo izda. Zaupanja vreden je tisti projektant, ki bo že takoj na prvem sestanku investitorja opozoril na najpomembnejše stvari, ki jih mora vedeti, preden se gradnje loti. V to svetovanje pa vsekakor sodi tudi predstavitev projekta za izvedbo (PZI). Veliko pojasnil o projektni dokumentaciji, poteku izdelave projekta ali pridobitvi gradbenega dovoljenja, lahko tisti, ki jih to zanima, najdejo na naši spletni strani.
To, da se cene projektov povečujejo, pa je po svoje razumljivo. Zakonodaja se nenehno spreminja, projekti postajajo vedno bolj obsežni in vedno bolj »dodelani«, če seveda govorimo tako o PGD kot o PZI. Res pa je, da so se nekateri projektanti ob uveljavitvi novega pravilnika odločili, da bodo za enostanovanjske hiše še vedno izdelovali le PGD (torej po novem le načrt arhitekture in vodilno mapo), vendar po cenah, ki so veljale prej (torej ko so bile sestavni del PGD tudi gradbene konstrukcije in električne ter strojne inštalacije). Glede na trenutno situacijo bomo tudi mi pričeli prodajati dokumentacijo PGD ločeno od PZI.
Res pa je, da človek, ki dela, žal tudi greši. To seveda ne more biti izgovor za napake, do katerih lahko kljub vestnemu delu pride. G. Roby, ki je prejel načrte pred dobrimi tremi leti, je žal ena tistih strank, kjer je očitno prišlo do napak. Zaradi spremembe projekta smo naredili napako, za kar se ponovno opravičujemo. Osnovni projekt obstaja namreč v več verzijah. Na napako nas je investitor takoj opozoril in nemudoma smo jo popravili ter se mu že takrat opravičili. To, da napake tudi popravljamo, je povsem razumljivo. Glede na to, da pa je takih nezadovoljnih strank res zelo malo (morda kakšni dve letno), jih je toliko lažje prepoznati.
Verjamem, da je v trenutku nezadovoljstva najlažje iti na forum in pod vzdevkom zapisati vse mogoče o tistem, ki ni ravnal tako, kot bi pričakovali. Vendar pa se tako stvari ne rešujejo. Vem, da je edina prava pot ta, da tistega, ki je kar koli storil narobe, na napako opozorimo. In vem tudi, da je edini pravi odziv, da se napaka takrat takoj popravi.
Kot sem zapisala že v prejšnji objavi, se trudimo, da delamo dobro, in trudili se bomo še naprej. Ne pademo zaradi kritike, saj vemo, da bomo le tako lahko še boljši, in ne vzletimo ob pohvalah zadovoljnih strank. Z močno voljo še vedno stremimo naprej, k istemu cilju – zadovoljstvu naših strank in s tem tudi nas zaposlenih v podjetju.
Lep preostanek dneva
Mojca Klemenčič Manič, univ. dipl. ekon.
(podjetje INGRA Stanislav Klemenčič, s. p.)