Objave: 174
Teme: 5
Pridružen: Oct 2008
Ocena:
0
Pepel nima z izkoristkom nobene veze dokler ga ni preveč, ker potem se pa pojavi problem ker ni zadostnega pretoka primarnega zraka, vsaj take izkušnje imam. Idealen izkoristek dosežeš z mešanjem sekundarnega in primarnega zraka, če ima primarni zrak dovolj prostora da prodre do komore kjer se meša z sekundarnim zrakom in če je pepela preveč tega pretoka ni in tudi optimalnega izkoristka ne. Pozimi čistim peč načeloma enkrat tedensko, enkrat pa je prav zaradi probe nisem, tako da se je po 11 ali 12-em dnevu pojavil problem z premajhno temperaturo in loputno telovadbo kot je rekel Aleks.
lp ANNI
Objave: 174
Teme: 5
Pridružen: Oct 2008
Ocena:
0
OK če govorimo o toplotnem izmenjevalcu, ampak to sploh ni problem parkrat potegneš pa je. Razumel sem da je problem v nakladalni komori, to sem jaz opisal. Pri kotlih na pirolizo se glavna zadeva odvija v gorilni komori, na kar pa pepel v nakladalni komori nima nobenega vpliva, razen pretoka primarnega zraka, če je pepela preveč.
Objave: 5
Teme: 0
Pridružen: Dec 2009
Ocena:
0
Jaz pa mislim, da se preveč obremenjujete z izkoristkom kotlov.
Npr.: Če porabimo cca. 20m2 drv, ki so po 50 eur/m2, je to 1000 eur/leto. Če razdelimo 1000eur na %, je 1%=10 eur
Se pravi, da smo v grobem prihranili zelo malo, če ima kotel 90% ali pa 89% izkoristek.
Ravno tako gospodo na eko skladu najbolj zanima le podatek o izkoristku kotla, ne pa toliko škodljive emisije, ki nastajajo pri izgorevanju. Tu pa nastopi lambda sonda in ves regulacijski sistem za boljše izgorevanje.
Skratka, izkoristek je le izračunan podatek, ki ga lahko vsak, ki testira kotel izračuna drugače.
Lp Braco
Objave: 5
Teme: 0
Pridružen: Dec 2009
Ocena:
0
V mislih sem imel le pirolitske kotle, ker nisem še zasledil trajnožarnega kotel, ki bi imel regulacijo z lambda sondo.
Objave: 330
Teme: 16
Pridružen: Feb 2008
Ocena:
0
Če imaš soliden piro kotel brez lambda regulacije in zraven še dobrega kurjača, ki ve kako nastaviti kotel in kako kuriti, kakšne velike razlike v izkoristku med tem kotlom in tistim z lambda regulacijo ni.
Tisti z lambda regulacijo se izkaže, če kuriš na enkrat različna kuriva. Recimo primer pri meni. Spodaj suhi drobni smrekovi krajniki, potem nekaj debelejšega hrasta, na vrhu pa žaganje. Tu se lambda regulacija res izkaže. Samo natančno moraš naložiti. Razlike pri nastavitvah loput za primarni in sekundarni zrak, so med različnimi plastmi kuriva res velike.
Pri kotlu brez lambda regulacije te lopute po navadi nastaviš ročno, glede na vrsto kuriva.
L. P.: Goba
Objave: 174
Teme: 5
Pridružen: Oct 2008
Ocena:
0
No, zgleda da imamo po dolgem času debato. Če že govorimo o izkoristku piro kotlov z lambdo je največja razlika izkoristka oz. emisij- če se že omenja, naloženost kotla z poleni. Nepravilno, oziroma površno naložena drva z veliko zraka med poleni zelo zniža izkoristek. V tem primeru ne pomaga nobena sonda, če je dotoka zraka v izgorevalno komoro preveč, ni prave temperature, sekundarna loputa enostavno ne mora opravljat svojega dela, ker je preveč kisika, ni optimalnega izgorevanja. Ogenj je rumen in ne moder, kar pomeni da ni pravega razmerja primarnega in sekundarnega zraka. V tem primeru je piro-kotel popolnoma navaden kotel, ker ni vplinjanja, da o izkoristku niti ne govorim.
lp ANNI
Objave: 4080
Teme: 39
Pridružen: Jan 2007
Ocena:
3
lepo da delita z nami svoje izkušnje spri uporabi piroliznih kotlov!
Objave: 4080
Teme: 39
Pridružen: Jan 2007
Ocena:
3
kako izračunamo izgube kotla skozi dimne pline, če poznamo vlažnost drv (na grobo) in preostanek kisika v dimnih plinih in temperaturo dimnih plinov: (po avstrijski uredbi o izkoristku malih kurilnih naprav 331)
qDP (%)= (TDP-TZ)*(A2/(21-O2)+B)
kjer je:
TDP - T dimnih plinov
TZ - T zajetega izgorevalnega zraka
O2 - preostanek kisika v dimnih plinih v vol%
A2 konstanta glede vlage v drveh
0% -0,6572
10% -0,6682
20% -0,6824
30% -0,7017
B konstanta glede vlage v drveh
0% -0,0093
10% -0,0107
20% -0,0125
30% -0,0149
tako recimo dobimo (če so vsi ostali pogoji enaki, recimo drva imajo 10% vlago, temperatura zajetega zraka v kurilnici 20°C, lambda 6%) izgube v dmnik pri TDP 220°C slabih 11%, pri TDP 150°C pa 7%. razlika je 4% oz., če rečemo da je življenska doba tega kotla 25 let, dobimo pri nižjih TDP eno zimo ogrevanje zastojn. a se splača? po moje ne, zato majo najbrž kotli iz fabrike ven naštelane višje TDP.
kotel odlične znamke, ki ima TDP nastavljeno na 220°C ima tako izkoristek 89% (a lahko sploh dobi subvencijo?).