PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Klasična gradnja Mansarda betonska plošča da ali ne?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#61
Isto ne dela - ocitno spet nekaj na relaciji linux - VMware.
Bom kasneje v WINsih pogledal.
#62
Fantocci Napisal:
KeCko Napisal:Kot prvo izračuni so za izolacijo na notranji strani..

Ja, saj so, kaj ni v redu s tem?

Bolj kot ne vse. Toplotna izolacija sodi na zunanjo stran konstrukcije. AB plošča je del konstrukcije in kot takšna znotraj ovoja izolacije.
#63
Lahko naredim tudi to varijanto, saj sem rekel, da lahko Sestav 1 popravim, če izvedbeno ni OK. Rezultatov pa to ne bo spremenilo praktično nič, mogoče le v točki kondenza.
Ti torej predlagaš streho a-la termotop z izolacijo nad AB ploščo, kar je edini način, da v tem primeru prekineš toplotni most špirovcev.
Ampak:
- taka streha je izvedbeno še veliko dražja, ker je cena m2 termotopa veliko višja od steklene volne, ki jo položiš spodaj
- termotop na bazi kamene/steklene volneni ni dobra izbira zaradi dovzetnosti na vlago, potem moraš iti na varijanto XPS-a (spet cena....)
Kot sem že napisal, take strehe , kjer bi špirovci sloneli na izolaciji pri meni ne bi nikoli delali. Koliko teže mokrega snega dolgoročno prenese termotop? Naj to testirajo drugi, jaz ne bom.... Smile

Kakorkoli, izvedba Sestava 1 (v taki ali drugačni obliki) ni smiselna, ker prinaša veliko več težav kot koristi. Nujna je le na primorskem, zaradi burje, drugod je nepotreben balast na strehi.
#64
Citat:Verzija z AB ploščo je najslabša tako po zaščiti pred mrazom kakor tudi po zaščiti pred vročino.
Si zanalašč naredil tendenciozno.
Naredi še eno varianti z od znotraj navzven:12 cm AB plošča, 30 (ne bom rekel 35 kot si vzel drugje) cm steklene volne, 2,5 cm lesene deske z 7% (1 cm / 15 cm) špranje, pp folija kot sek.kritina.
Tega programa za izračun še nisem videl. Me zanima, če je za poletno vročino razlika med izolacijo znotraj ali zunaj. Ali imaš možnost, da simuliraš proizvodnjo toplote v notranjosti (kuhanje, TV, ....) ob poletnem vročem dnevu?
Nimam časa - sem v penziji!
#65
Ti odgovorim kasneje, imam gužvo sedaj.
#66
Fantocci Napisal:Lahko naredim tudi to varijanto, saj sem rekel, da lahko Sestav 1 popravim, če izvedbeno ni OK. Rezultatov pa to ne bo spremenilo praktično nič, mogoče le v točki kondenza.
Ti torej predlagaš streho a-la termotop z izolacijo nad AB ploščo, kar je edini način, da v tem primeru prekineš toplotni most špirovcev.
Ampak:
- taka streha je izvedbeno še veliko dražja, ker je cena m2 termotopa veliko višja od steklene volne, ki jo položiš spodaj
- termotop na bazi kamene/steklene volneni ni dobra izbira zaradi dovzetnosti na vlago, potem moraš iti na varijanto XPS-a (spet cena....)
Kot sem že napisal, take strehe , kjer bi špirovci sloneli na izolaciji pri meni ne bi nikoli delali. Koliko teže mokrega snega dolgoročno prenese termotop? Naj to testirajo drugi, jaz ne bom.... Smile

Kakorkoli, izvedba Sestava 1 (v taki ali drugačni obliki) ni smiselna, ker prinaša veliko več težav kot koristi. Nujna je le na primorskem, zaradi burje, drugod je nepotreben balast na strehi.

NIč nisem predlaga, samo povedal sem da AB sodi na notranjo stran izolativnega ovoja.

Če pa bi že moral predlagati za takšno debelino izolacije pa bi naredil takole, da bi se špirovci nalegali na lege in ne direktno na ab ploščo, vmes bi dal prvo vrsto izolacije recimo 20cm potem pa še 15cm med špirovce, potem par cm zračnega prostora in pa deske ter sekundarna kritina. Voila, toplotnih mostov ni.
#67
No, tako imam jaz v projektu.
Pri kvalitetni izvedbi TI v ostresju so "toplotni mostovi" le se spirovci, ki gredo preko lege v napusc.
#68
Torej višina lege cca 18 cm plus špirovci kakšnih 20cm - 38cm lesa je dovolj izolativnosti, da takšen toplotni most pade v kategorijo pussywinda.


Priložene datoteke
.jpg   pickin-dim.jpg (Velikost: 56,06 KB / Prenosi: 1503)
#69
OK, toplotnih mostov ni.
Še zmeraj pa je:
- bolj komplicirana izvedba
- dražja izvedba
- manj izolativna izvedba (razen če povečuješ debelino skupnega sestava, kar ni smiselno)
- v primeru potresa slabša izvedba (prej omenjeni razlogi)

Ponavljam Smile
Kakorkoli, izvedba Sestava 1 (v taki ali drugačni obliki) ni smiselna, ker prinaša veliko več težav kot koristi. Nujna je le na primorskem, zaradi burje, drugod je nepotreben balast na strehi.
#70
Žerjavar Napisal:
Citat:Verzija z AB ploščo je najslabša tako po zaščiti pred mrazom kakor tudi po zaščiti pred vročino.
Si zanalašč naredil tendenciozno.
Naredi še eno varianti z od znotraj navzven:12 cm AB plošča, 30 (ne bom rekel 35 kot si vzel drugje) cm steklene volne, 2,5 cm lesene deske z 7% (1 cm / 15 cm) špranje, pp folija kot sek.kritina.
Tega programa za izračun še nisem videl. Me zanima, če je za poletno vročino razlika med izolacijo znotraj ali zunaj. Ali imaš možnost, da simuliraš proizvodnjo toplote v notranjosti (kuhanje, TV, ....) ob poletnem vročem dnevu?

Program je na voljo zastonj na internetu, samo logirati se moraš:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.u-wert.net/berechnung/u-wert-rechner/">http://www.u-wert.net/berechnung/u-wert-rechner/</a><!-- m -->

Kolikor vidim, ima možnost nastavljanje vlage in temperature na obeh straneh. Klikni na "Klima innen:" oz. "Klima außen:"
#71
Citat:Program je na voljo zastonj na internetu, samo logirati se moraš
Ne maram nepotrebnega logiranja. Nerad trosim osebne podatke. Ali od berača na ulici zahtevaš osebne podatke, predno mu daruješ kar si mu že prej namenil?

Za tovrstne preračune imam program, ki sem si ga sam sestavil. Mi povsem zadošča. Me pa zanimajo možnosti drugih programov in primerjava izračunov.
Nimam časa - sem v penziji!
#72
"....Ali od berača na ulici zahtevaš osebne podatke, predno mu daruješ kar si mu že prej namenil? "

Big Grin Zanimivo razmišljanje.
Ma lej, za take stvari sem si ustvaril en fiktivni mejl naslov (spet zastonjski) ki ga pač tam pustim. Saj jim ne dam številko pina in hišnega naslova.
Glede na to, kakšne možnosti ima ta program, mer to ne moti. Logiranje imajo bolj za zaščito pred spamerji, po moje. S tem ko si logiran, si tudi lahko shranjuješ svoje sestave na njihov server (in tako delaš hitre primerjave ali kasneje odpiraš), tudi to je lepo od njih, ne?
#73
Fantocci Napisal:Kakorkoli, izvedba Sestava 1 (v taki ali drugačni obliki) ni smiselna, ker prinaša veliko več težav kot koristi. Nujna je le na primorskem, zaradi burje, drugod je nepotreben balast na strehi.

Nimam programov, ampak že logika ti pove da je sestava napačna če je beton zunaj (če samo temperature poleti gledamo, brez vlage/temperature pozimi), predvsem pa ti bi morale izkušnje ljudi povedati da je betonska plošča (pravilno narejena in izolirana) nekaj najboljšega kar lahko daš nad glavo za poleti. Tudi boljša od kosmičev. Tudi če reklame pravijo drugače Wink Reklame se mnogokrat razlikujejo od izkušenj...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
#74
Ufff, zmeraj se potem najde eden pametni, ki se mu ne da vsega brat in potem napiše nekaj, kar smo že predelali...

Glede tega, da mora biti beton notri smo že dorekli, ampak to pri zadevi nič ne spremeni.

Tvoje pisanje je še najbolj podobno reklami. Brez argumentov, samo nakladanje...
Jaz sem dal konkretne izračune iz neodvisnega vira (za razliko od tebe, ki nisi dal nič), reklame pa ne delam za nobenega, ker sem vsako zadevo na hiši moral plačati ali pa sam narediti.

Ajde, dosti imam, over &out
#75
Spoštovani forumaši na tej temi,

Žerjavar Napisal:
Citat:Verzija z AB ploščo je najslabša tako po zaščiti pred mrazom kakor tudi po zaščiti pred vročino.
Si zanalašč naredil tendenciozno.
Naredi še eno varianti z od znotraj navzven:12 cm AB plošča, 30 (ne bom rekel 35 kot si vzel drugje) cm steklene volne, 2,5 cm lesene deske z 7% (1 cm / 15 cm) špranje, pp folija kot sek.kritina.
Tega programa za izračun še nisem videl. Me zanima, če je za poletno vročino razlika med izolacijo znotraj ali zunaj. Ali imaš možnost, da simuliraš proizvodnjo toplote v notranjosti (kuhanje, TV, ....) ob poletnem vročem dnevu?

Žerjavar , firefly, naredil izračun:
-beton12 cm
-trendisol35 cm
-deske 24 mm
-pp LDS 0,22
prevodnost je 0,11W/m2K ; f = 0,194 (koeficient dušenja) ; Fazni zami 15,08 ur

Za primerjavo, da se uporabi 30 cm trendisola je fazni zamik 13,23 ur.

Fantocci, bi povprašal, zakaj mi kaže kar nekaj razlike v faznem zamiku med tvojim in mojim izuračunom?
1.) varianta 6,53 ure
2.) varianta 3,58 ure
3.) varianta 11,17 ure
dočim imamo toplotno prevodnost (lambda) enako.

Izbor in način vgradnje je pač odvisno od posameznika. Tedenciozno ali ne :? ....??Ali je napačno ali ne,........
Verjetno odvisno tudi od situacije in filozofije posameznika!!
Lep pozdrav
1 3 4 5 6 7 ... 13 Pojdi na stran 
Iskanje po temi