PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Zemeljska toplotna črpalka - nekaj vprašanj

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
Se strinjam.
lp
#17
Naš kitajski dobavitelj izvaža na Norveško atmosfersko toplotno črpalko input 2 kW output 7 kW za talno ogrevanje in za sanitarno vodo. Tam jo seveda prodajajo kot lastno znamko.

Uporabljajo dva tanka. Tank za sanitarno vodo je 100 litrski, nastavljen na temperaturo 50 stopinj, za talno ogrevanje pa uporabljajo samo 80 litrski tank s temperaturo vode 40 stopinj.

Prednost je predvsem v nizki ceni, ki si jo lahko tudi bogati Norvežani privoščijo namesto zelo dragih geotermalnih črpalk. Večinoma jih postavijo na podstrešje, kjer temperatura ne pade globoko pod ničlo, tako da je v praksi izkoristek med COP 2 in 3, kar pomeni, da za elektriko plačamo manj kot polovico.

Borovničan ima prav, ko pravi, da bomo morali imeti tudi peč na trda goriva in tudi, da ponudniki v predračunih poskrijejo stroške. Naša soseda je dala vgraditi peč na drva, predračun je bil za pol milijona, potem pa je morala plačati kar točno dva milijona, ker so dokazali, da je bilo za toliko porabljenega materiala in dela. Prav ima tudi, ko trdi, da se najbolj splača vgraditi atmosfersko toplotno črpalko, ampak predvsem zato, ker je mnogo bolj poceni in ker za njo ne potrebujemo nobenih soglasij in izračunov. Tudi montaža je nezahtevna, cena pa okrog 600 do 700 tisoč.

Posebej za VIGMO testirajo atmosfersko toplotno črpalko s solarno podporo iste moči. Pri minus 10 stopinj naj bi bil COP 3! Hiba je namreč v tem, da če imamo Input 2 kW, daje črpalka pri COP 2 Outputa 4 kW. Če pa je COP 3, pa kar 6 kW. To pa je že za hišo s 150 kv metri. Naročila že sprejemajo.

Če sedaj izenačimo ceno kurilnega olja 145 sit s ceno elektrike, nas kilovatna ura stane 20 sit. Če porabimo na kurilno sezono 2.500 litrov olja je to 362.500 sit, to pa je 18.125 kilovatnih ur. Plačamo samo tretjino in še prihranimo razliko pri uporabi nočnega toka, ki stane manj kot 20 sit. Prihranek je torej vsaj 260 tisoč na kurilno sezono, ki nam ostane v žepu za kaj drugega. Bo se pa cena kurilnega olja kot tudi cena elektrike še občutno povečala. Namesto 60 tisoč, bomo na mesec plačali za elektriko
le 20 tisoč.

Potrebno pa je poudariti, da toplotna črpalka traja vsaj 20 let in da ni nobenega vzdrževanja razen občasno očistiti fen prahu, ki se na njem nabere. Prihranek v 20 letih pa bi bil več kot 5 milijonov.

<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.wirsbo.com">www.wirsbo.com</a><!-- w -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.varmthus.no/luft-vann.htm">http://www.varmthus.no/luft-vann.htm</a><!-- m -->
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.ivt.se">www.ivt.se</a><!-- w -->
#18
Lepa reklama Big Grin

Samo malenkosti:
1. 2500 litrov olja je okoli 25.000 kWh
2. Če je 6kW dovolj za 150m2 veliko hišo potem je zelo dobro izolirana in nikakor ne pokuriš 2.500 litrov olja temveč največ 1.500
3.
Citat:Prihranek je torej vsaj 260 tisoč na kurilno sezono
.
:roll:
#19
Igor

Hvala za podporo.

Bojim se le, da si z izkoristkom kurilnega olja malo pretiraval.
#20
Ti pa s črpalko Big Grin .
#21
Izkoristki toplotne črpalke KL 2.0 Norge (brez podpore solarnih kolektorjev) so pri temperaturi zraka naslednji:
stopinje Celzija COP
pri minus - 10 2,3
pri minus - 5 2,5
pri ničli - 0 2,7
pri plus + 5 3,4
pri plus + 10 3,7
pri plus + 15 4,0
pri plus + 20 4,3
pri plus + 25 4,5

Ta tip črpalke uporabljajo na Norveškem, čeprav imajo nižje temerature kot v Sloveniji. Pa še cena je izredno ugodna. Zunaj je pravkar temeratura plus 3, ko je tudi COP 3, črpalka pa daje 6 kilovatov moči. Kaj bi še več hoteli za tako nizko ceno? Pri hudem mrazu pa itak pomaga samo peč na olje ali na trda goriva. Pred nami pa so še trije meseci, ko bo še trebalo kuriti in pa še kak jesenski mesec.
#22
No, to je že bolj realno, ker prej si napisal:
Citat:Posebej za VIGMO testirajo atmosfersko toplotno črpalko s solarno podporo iste moči. Pri minus 10 stopinj naj bi bil COP 3!
Želel sem samo povedat, ta tako veliki prihraniki (260kSIT) kot si ti napisal s to črpalko preprosto niso možni. Je pa prihranek verjetno tam okoli 100kSIT na leto glede na olje.
#23
Igor

Tisto je drug tip toplotne črpalke, narejen za solarno podporo ob svetlih dnevih, ko bo toplota iz solarnega kolektorja odmrzovala kapilarni sistem.

Norveški sistem uporablja dva tanka, enega za talno ogrevanje 80 litrski in drugega 100 litrski za sanitarno vodo. Toplotna črpalka je s tankoma povezana zaporedno, najprej v tank za sanitarno vodo, zato je sanitarna voda za 10 stopinj bolj topla od one v tanku za talno ogrevanje. COP podatke pri različnih temperaturah zraka pa sem že malo prej objavil.

Za zvišanje COP bi lahko dali vgraditi SOAR pomožni sistem, ampak to bi še podražilo ceno.

Toplotna črpalka s solarno podporo pa ima 400 litrski tank za vodo, povezana pa bo z 250 litrskim solarnim bojlerjem, del te tople vode pa bo pomagal odmrzovati kapilarni sistem in ogrevati vodo v tanku. Čim bo solarni bojler ali kolektor pričel dajati dovolj toplote, se bo toplotna črpalka ustavila. Uporaba solarnega bojlerja namesto kolektorja je mnogo bolj praktična, ker ni problema s paro, in ker lahko direktno iz njega jemljemo toplo pitno vodo iz vodovoda. V bojler je vstavljena tuljava za t. črpalko in še ena za odvzem toplote, vgrajen pa bo še tudi električni grelec za primer potrebe v zelo mrzlih dnevih. Bo precej dražja od Norveške TČ. Malo več bo dela z montažo, seveda pa bo delovala tudi brez solarne podpore.

Slovenskemu trgu želimo ponuditi najbolj ekonomičen sistem za ogrevanje, ki ga je možno doseči edino s kombinacijo toplotne črpalke in solarnih kolektorjev. Tukaj posamezniki norijo z velikimi močmi, z 250 kv.metri površine, s 15 kW moči in več, v resnici pa pozimi ogrevamo le dnevno sobo, kopalnico in stranišče, ostalo pa le malo ogrejemo. S porastom moči TČ ni samo višja poraba toka, ampak tudi sama cena TČ zelo strmo narašča.

Vigmin solarni bojler s heat vakuumskimi cevmi površine 4,62 kvadratnega metra in vgrajenim 250 litrskim tankom za vodo in elektroniko, pa je že sedaj NAJCENEJŠI solarni sistem za ogrevanje vode. Tank je narejen iz nerjaveče pločevine, pokrit je z nerjavečo pločevino in okvir je narejen iz nerjaveče pločevine. TOP izdelek.
#24
borovničan Napisal:Glede globine vkopa in m2 površine izmenjevalca, pa je milo rečeno vsako govorjenje le na poćez ker zadeva zelo niha glede na sestavo zemljišča , lege , insolacije,talne vode , ogromna razlika je ali je spodaj kamen , ilovica ali pa recimo močvirje ...ali je na jug, ali na sever ali je zgoraj trava ali drevesa ............

Sem si naredil eno tabelco v excelu z vsemi dostopnimi podatki in nekaj izračunanimi rezultati in moram reči, da imaš čisto prav. Vse je odvisno od količine vode, ki bo zamrznila, odmrzovanje je pa tudi lahko problematično. Človek se kar zgrozi koliko ene vode mora preteči okrog ledu, da ga odtaja. Ker ima zlo trdo laporo in ilovico in malo prostora, sem idejo o zemeljskem kolektorju opustil. Sploh ap če bi bila jesen zlo suha, bi kolektor deloval veliko slabše - lahko tudi trikrat ali več.
Se pa vse bolj ogrevam za zakopano cisterno z vodo, ki bi jo odmrzoval s [url=http://forum.sibila.si/viewtopic.php?t=5236]sončnim sistemom. Po prvih izračunih bi se odvečni poletni kW in količina nastalega ledu izšli.
Čaka me še določanje dolžine cevi za odvzem in dovajanje energije in razporejanje tako, da dovodni sistem ne bi zamrznil, skozenj bi namreč tekla kar voda iz kolektorjev.

Dopisano kasneje:

Če ima kdo kake podatke glede prehodnosti energije pri palstičnem izmenjevalcu v vodi pri nekaj stopinjah bi bil zlo vesel. Voda se takrat zaradi gretja ne giblje kaj dosti, sama po sebi pa je kar dober izolator (ima 4 krat slabša prevodnost kot recimo led)

Da bi vsaj deloma odgovoril na to vprašanje se si naredil še 2 programčka, za izračun izmenjevalca in količino vode za odledenitev kolektorja. Po izračunu je recimo 500m cevi pri zemeljskem kolektorju malo. Pri TČ z močjo kompresorja 3kW bi 500m cevi povzročilo povprečni padec temperature na izmenjevalcu okrog 5°C. Torej recimo -6°C v in -4°C iz kolektorja. Ta izračun je za 20mm PP cevi debeline 2mm potopljene v vodi pri 10cm debelem ledu okrog cevi. Kakšne so razmere v tleh nisem kaj dosti študiral, so pa verjetno kar podobne. Zanimivo je, da je kar 47% temperaturne razlike na ceveh (zaradi 10 x slabče prevodnosti polopropilena naparam ledu). večje cevi stvar le minimalno izboljšajo, saj imajo debelejšo steno.

Večji padec temperature seveda pomeni slabše grelno število TČ, zato bi veljalo razmisliti o gostejši postavitvi cevi, kar pa poveča nevarnost kompletne zaledenitve, kar onemogoča pretok deževnice.

Drugi programček je izračunal, da bi za nadomestitev 1000 l ELKO-ta potreboval površino 550m^2, na katero bi padla povprečna količina dežja. Upošteval sem 8 toplejših mesecev in ohladitev dežja (zaradi topitve ledu v zemlji) za 8°C.
1 2
Iskanje po temi