[ataIBA]

Bo tale slikica kaj pomagala?

Ja pomaga. Sedaj prihaja druga faza - sprememba projekta, ker je ta streha zamišljena kot pločevinasta kritina v enem kosu, pritrjena na leseno podkonstrukcijo. Za sam način termoizolacije obstajajo boljše variante, da ne omenjam cele strehe. Ker se vse dogaja v začetku, izdelava načrta, je še veliko možnosti sistem strehe urediti. Ta del pa že zahteva direktno komunikacijo, forum pa boš seznanil s svojo odločitvijo sistema strehe.
Strešni paneli v dveh slojih pločevine? Ne!

[dj001]

@ataIBA, hvala za mnenje.

Mimogrede, zakaj sendvič izvedba kovinskega strešnega panela ni v redu? Baje je to zelo dobra rešitev, ki preprečuje nastajanje kondenza s spodnje strani. Vsaj tako so mi rekli ...

Morda ti veš za kakšne utemeljene konkretne razloge, zakaj se ne priporoča pločevinasta kritina na tako malem naklonu? Kapilarni vlek torej ni problem, ker so plošče neprekinjene od slemena do žleba, hitrost odtekanja vode se mi tudi ne zdi prevelik problem (razen če se motim). Še kakšen razlog?

[bk9105]

Kako pa gredo skupaj atika ter vidni napušči?

[ex5522]

Zakaj ne narediš klasične ravne strehe torej bodisi klasičen sestav ali obrnjeno z izotekom ali kaj podobnega na vrh prodec(rizla) nasipaš tam ca 6-8 cm cm in je zadeva rešena za naslednjih ... 60 let če ti delajo majstri če ne pač...ustezno manj potem boš pač ugotovil zakaj ljudje uporabljajo klasične strehe z večjimi nakloni

Obrnjena:

[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/1L/tt/3vd7XuhM/strehaunichr("46")jpg[/img]

[gt001]

Kako pa gredo skupaj atika ter vidni napušči?

nikakor.

pri tako zelo polozni strehi bi skoraj raje naredil atiko, kot pa "klasiko" z napusci.

[bk9105]

Jah, vsake oči imajo svojega malarja, na prostorske ureditvene plane pa tudi ni pametno čisto pozabiti.

[ataIBA]

@ataIBA, hvala za mnenje.

Mimogrede, zakaj sendvič izvedba kovinskega strešnega panela ni v redu? Baje je to zelo dobra rešitev, ki preprečuje nastajanje kondenza s spodnje strani. Vsaj tako so mi rekli ...

Morda ti veš za kakšne utemeljene konkretne razloge, zakaj se ne priporoča pločevinasta kritina na tako malem naklonu? Kapilarni vlek torej ni problem, ker so plošče neprekinjene od slemena do žleba, hitrost odtekanja vode se mi tudi ne zdi prevelik problem (razen če se motim). Še kakšen razlog?

Mnogo streh smo izvedli na tak način - enokapnica v enem kosu. Zaradi nizkega naklona je potrebno stike, preklope med ploščami tesniti. Uporablja se trapezna profilirana pločevina s protikondenčnim obrizgom, ki ima na spodnji strani Al folijo. Spodnja pločevina je potrebna samo pri večjih razponih opor, česar v tvojem primeru ni. Moti me sistem termoizolacije, ki ni dobro zamišljen. Tudi namesto lesene podkonstrukcije priporočam "Z" profile....
Pločevinasta streha ima napušče, ravna pa atiko. Razlika velika po videzu.

[dj001]

Moti me sistem termoizolacije, ki ni dobro zamišljen.

Zakaj se ti zdi, da ni dobro zamišljen? Kako bi pa ti naredil?

Tudi namesto lesene podkonstrukcije priporočam "Z" profile

Kakšni pa so ti "Z" profili? Mi lahko daš kakšen link, kjer si jih lahko ogledam? Ali prilepiš kakšno slikico? Ali vsaj opišeš?

Spodnja pločevina je potrebna samo pri večjih razponih opor, česar v tvojem primeru ni.

Ali ni spodnja pločevina pomembna tudi zaradi nosilnosti, na primer ko je na strehi debela snežna odeja?

[dj001]

pri tako zelo polozni strehi bi skoraj raje naredil atiko, kot pa "klasiko" z napusci.

Mislim, da se bom v vsakem primeru odločil za pločevinasto streho z napušči, ker se mi zdi veliko bolj varno. Zdaj je samo vprašanje, kako naj to izvedem. Če bo treba, bom tudi malo povečal naklon.

Ali bi 5 stopinj že kaj rešilo zadevo?

[Žerjavar]

vsi govorijo, da so težave pri tako malem naklonu, nihče pa mi potem ne zna povedati, kakšne so te težave, če je izvedba v tako velikih ploščah na vertikalni preklop.

Samo teoretično. Pri ploščah od slemena do žleba vidim problem:
1. Spuščanje na pritrdilnem mestu. Ne zaupam nobenemu tesnilnemu materjalu ob glavi vijaka, da bo držal 50 let. Vijak mora biti na izbočenem mestu vsaj 1 cm višje kot bližnja okolica. Pod glavo mora biti namenska podložka kot prekritje okolice luknje, dovolj velika, da veter ne more potisniti vode pod podložko do luknje za vijak.
2. Spuščanje na spoju med dvema ploščama. Stik plošč mora biti 1 cm višje kot bližnja okolica ter ustrezno prekrit, da veter ne more potisniti vode do stika.
Kot sem že videl stik sendvič plošč, podobno kot pri strešnikih brez nadvišenja, je uporben za fasade ali strehe z dovolj velikim naklonom. Pri malih naklonih pa se žleb zamaši in voda teče po najlažji poti pod kritino.
3. Dovolj velike luknje za pritrdilne vijake glede na dolžino plošče, da lahko kompenzira različne temperaturne raztezke kritine in ostrešja in zaradi tega pojava ne obremenjuje vijakov.

Omenjen 1 cm višine velja za osrednji del države. V področju burje mora biti več (razen če si prepričan, da ob burji ne bo deževalo).

Verjetno ima kak proizvajalec ustrezno rešitev. Valovita (trapezna) pločevina od slemena do žleba ustreza tem kriterijem.
Ali imaš razlog za uporabo sendvič plošč (pločevina z obeh strani izolacije)?

[ant]

Problem spuščanja pri spoju med ploščama se lahko izogne s prekrivanjem plošč za dodaten val. Tako bo sicer poraba materiala večja ampak bo rešen ta problem.

Po mojih izkušnjah bo potrebno pločevinasto streho na odkapu (pri žlebu) zavihati navzdol, da bo lepo odtekala voda, saj je pri meni sicer voda zatekala nazaj po spodnjem delu odkapa pa imam narejen odkapni proil. Jaz sem za vsak slučaj dal pod pločevino še sekundarno kritino. Odkapni profil bo potreben tudi na drugi strani strehe.

Naj še omenim, da je na ta način pokrita garaža in nadstrešek, za hišo pa bi jaz raje izbral ravno streho. Če želiš napušč pač zgornjo ploščo podaljšaš vsaj za pol metra izven sten objekta in na robovih narediš atiko. Če nameravaš les ostrešja skriti v fasado, bo končni izgled identičen.

[dj001]

Ali imaš razlog za uporabo sendvič plošč (pločevina z obeh strani izolacije)?

Sem mislil, da je to ustrezna rešitev, ki prepreči kondenz, obenem pa zagotavlja zadostno nosilnost za primer debelejše snežne odeje na strehi (sem na Štajerskem). Se motim?

[dj001]

Problem spuščanja pri spoju med ploščama se lahko izogne s prekrivanjem plošč za dodaten val. Tako bo sicer poraba materiala večja ampak bo rešen ta problem.

To mi je tudi projektant svetoval.

Jaz sem za vsak slučaj dal pod pločevino še sekundarno kritino.

Tudi jaz imam takšen namen, je tudi projektant tako rekel.

Naj še omenim, da je na ta način pokrita garaža in nadstrešek, za hišo pa bi jaz raje izbral ravno streho.

Zakaj?

[ant]

Zakaj ravna streha?

Imam boljši občutek pri ravni strehi (sam imam epdm folijo nad teraso) kot pri pločevini. Poleg tega je pločevina glasna, ko pada dež. Je pa prednost, da lahko pod pločevino daš tudi navadno ursa izolacijo, ki je bolj ugodna kot pa razni stirodurji za ravno streho.

[dj001]

Jaz se nekoliko bojim zamakanja, če ravna streha ni izvedena tako, kot mora biti. Ker če enkrat kje pušča, potem po moje zeeeelo težko odkriješ točen vzrok, sanacija pa zna biti izjemno draga. Pri pločevinasti strehi - se mi vsaj zdi - je lažje najti mesto puščanja, pa tudi popravilo je veliko manj zahtevno. Tako je vsaj moje - laično - mnenje. Naj me strokovnjaki popravijo. :mrgreen: