PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Kaj izbrati

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#16
S tukaj sem kopiral, so pa le skrajšani citati originalnih prispevkov: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")haustechnikdialogunichr("46")de/Forum/t/113896/Holzvergaser-in-der-Praxis-maessiger-Wirkungsgrad-[/url]

Da ne bo nesporazuma: to ni neka strokovna meritev, omenil sem jo, ker je precej ljudi na tistem forumu razočaranih, ker pričakujejo, da bo 1prm nadomestil 200l ELKO, realnost je pa tam med 110 in 140l.

Sicer pa sem pristaš piroliznih kotlov. Če imaš svoj les, mimo njega itak ne moreš, če drva kupuješ, pa zame prevaga komoditeta.
#17
No jaz mislim, da le ni tako slab izkoristek. Prej bi rekel, da je slaba ocena. 43 kg v 130l prostor ? Bi rekel, da so to drva s 40% vlago.
Moj kotel je deklariran s 130l nalagalnim prostorom in z max. kapaciteto 30kg polen (vigas 25lc. Dejansko jih pa spravim v prostor blizu 27kg (3 meritve bukovih drv). Dejanska prostornina komore je nekje 125l.
Drva so sušena dve leti pod kozolcem in novembra spravljena v kurilnico. Takrat je bila opravljena meritev vlažnosti - okoli 17%. Lahko bi rekel, da kurim drva s cca 15% vlažnostjo.
Če sedaj damo 27kg (ali pa 30) v oceno na nemškem forumu dobimo dosti bolj ugoden rezultat.
LP Miha
#18
to bo zdaj sice zvenelo kot propaganda, ampak:

polenski kotel, ki ima T dimnih plinov 200°C ali manj in preostanek kisika v dimnih plinih 6% do 4,5%, ima izkoristek blizu 90%. in pika. kdor iz suhih polen dobi manj kot 85% shranjene energije ima pač:
- umazane toplotne izmenjevalce in naj si jih prosim očisti,
ali pač
- slabši kotel in tu ni kaj dosti pomagat.

Nitje iz Deplhijevega prispevka govori seveda tudi o tem da fantje ne poznajo delovanja pod delno močjo. dobri kotli imajo tu še kakšen procent boljši izkoristek kot pod polno močjo (pojasnilo: pri istem preostanku kisika je še nižja TDP). tudi nimajo vsi kotli izkoristka preostale toplote iz žerjavice, to še tudi malo šteje zraven.
#19
DELPHI Napisal:Sicer pa sem pristaš piroliznih kotlov. Če imaš svoj les, mimo njega itak ne moreš, če drva kupuješ, pa zame prevaga komoditeta.
vprašanje je če imaš prostor za pelete. jaz sem se po kurilnici komaj gibal ko sem imel gorilnik na pelete, ker sem moral met pelete noter pa nisem imel nikoli več ko tono in pol na zalogi. polena imam pa zložena in pokrita zunaj, za sproti si kubik do dva navozim noterin lahko hodim po kurilnici. da bi si 4-5 ton peletov kupil na zalogo - moram met pa avto zunaj parkiran, ker mi zavzame toliko garaže, da avto več not ne gre. ni placa, zato pa mam raje polena.
#20
@aleks
Še enkrat glede pripete povezave.
Ti govoriš o izkoristku izgorevanja, možakar pa meri izkoristek kotla, se pravi tudi segrevanje 500kg železa in 130l na temperaturo zaščite povratka. Kalorimeter mu meri samo energijo, ki pride v zalogovnik. (Kje je postavljen zalogovnik- v topotnem ovoju ali izven njega?)
Od tu naprej so meritve stvar interpretacije: če je kotel postavljen v mrzlo kurilnico govorimo o izgubah, sicer pač ne.
Ko je za primerjavo priključil na zalogovnik oljni kotel mu je nameril izkoristek 92,9%, piroliznemu kotlu pa 62,8%.

Drugi podoben primer:

ich wollte es auch mal wissen. Ergebnis ist ähnlich. Kessel ist Vigas 14,9 mit Laddomat und 1500 l Speicher.
Ich habe das Holz gewogen, da Knickholz und daher viele verschiedene Sorten. (<20 % Feuchtigkeit.)
44,5 kg verbrannt * 3,78 kw/h/kg = 168 kw/h.
(Angenommen Laubholz hat einen Heizwert von 3,78 kWh/kg)
Dafür 1500 Liter von 30 auf 90 Grad erhitzt = 110 kw/h

---> Wirkungsgrad schlappe 62% :-(


Tretji se je meritve lotil s kotlom ogretim na delovno temperaturo in dejansko prišel na več kot 80%.

Rechnung:
0,05m³ RM Fichte ergibt nach Tabelle (<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lwf.bayern.de/veroeffentlichungen/lwf-merkblatt/12.php">http://www.lwf.bayern.de/veroeffentlich ... att/12.php</a><!-- m -->) ca. 66,7kWh; 18kg Holzbriketts ergeben ca. 90kWh, also gesamt 156,7kWh.
Am Energiezähler gemessen habe ich als Energieabgabe 136kWh, das würde einen Wirkungsgrad von ca. 87% ergeben
.

Izkoristek je pri piroliznemu kotlu torej še bolj kot pri drugih ogrevalnih sistemih odvisen od tega kje in kaj meriš.
#21
se seveda strinjam, prve pol ure nimaš kaj dosti merit. vendar: smiselnost umeščanja kurilnice znotraj ovoja se tukaj še kako pokaže v korist bilance. zato si mislim, da je izguba skozi plašč kotla in zalogovnika zame zanemarljiva. saj ostane v hiši. tudi tistih 700 kil železja, ki ga moraš ogret ne bo šlo nikamor.

sicer smo pa malo zašli s teme, čeprav se mi ta debata zdi posebno zanimiva, namreč ne pogovor o tem kaj za en kotel in za koliko šuškov smo kupili in montirali v kurilnico, kako ponosni smo nanj, ter po koliko imamo drva oz. pelete in podobno.

pravo vprašanje je kolikšen je naš izplen toplote iz kuriva. to pa je težko prav povedat, razen če bi si namestili kalorimetre, po možnosti kalibrirane. za nas uporabnike teh kuriv bi bil tule koristen nasvet kako poceni (in če že ne točno, pa vsaj vsi z enako napako) to izmeriti? tule bi se dalo še dosti naučiti.
#22
Jaz menim, da bi moral biti kalorimeter sestavni del vsakega ogrevalnega sistema.
Posebej pri TČ, kjer je največ prodajanja megle in tiščanja glav v pesek.
Pri vsaki novogradnji oz. rekonstrukciji bi projekt gradbene fizike šel v roke prodajalcu, ta bi v okviru nekih toleranc podal oceno COP in zanjo potem tudi odgovarjal.

Če si malo posrfal po Haustechnikdialog forumu lahko vidiš, da tam mrgoli primerov, ko ima npr. nekdo izmerjen COP TČ 2.8, monter mu je obljubil 3.5 in ga nato potegne za ušesa ali pa zažuga z odvetnikom.
Pri nas bi se ti pa smejal v fris, te podučil, da si tehnični analfabet in te spomnil koliko dražje bi bilo šele s kurilnim oljem.

Osebno večji delež krivde pri odnosu prodajalec/kupec pripisujem kupcu.
Tipičen slovenski kupec se z napravo, ki jo je kupil, identificira, kot da jo je sam načrtoval in izdelal. Pomanjkljivosti spregleda, izkoristkov ne pozna, a si jih slika kot idealne, mojstra, ki ga nateguje v nedogled, pa po forumih hvali, kakšen stručko, da je. Dobronamernega človeka, ki mu pokaže luknje v njegovi zgodbi bi prej udaril, kot sebi priznal, da se moti.

Dobro, zdaj sem malo zašel celo iz najine obvoznice. Smile

Za kalorimeter lahko vprašaš biksija, ki ima dva montirana. Sicer se cene gibljejo nekje med 150 in 350€. In menda jih je treba na 5 let umeriti.
Še primer kako se z malo truda lahko fino meri učinkovitost delovanja TČ: [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")elisanetunichr("46")fi/sanyoco2log/[/url]
COP je sicer zelo žalosten, ne vem pa v kakšnih pogojih naprava obratuje.
#23
Kolikor mi je znano je na Ekoskladu podan predlog, da bi naj imela vsaka Tč vgrajen kalorimeter in bi se na podlagi izmerjenega COP dodeljevala subvencija in njena višina.
#24
Delphi lahko rečem samo bravo.Celo življenje delam že v tej stroki,bil sem po svetu od Iraka pa še kje in se mi dopadejo ljudje,ki trezno razmišljajo.Ni se kaj slepit ,će imaš talno gretje in izolacijio je edina in še enkrat edina kombinacija TČ potem pride pa vse ostalo.
Če bi vsi ti pirolizarji vzeli v zakup sam kvadratni meter površine ,ki jo zasedajo je izračun že popolnoma drugačen.
#25
OT: strinjam se z delphijem in mareljo, pa mogoče ne samo za tč, merjenje izplena je koristno za vsako ogrevalno napravo oz. sistem. če bi se res nekaj našlo za 150 € bi si verjento še sam to zmontiral - sploh ko bom obnovil ogrevalni sistem. mogoče bi kdo ki pozna kakšen link do možnosti nabave, mogoče odpremo drugo temo?
#26
Pozdravljeni!

Na forumu sm opazil,da imate izkušnje z gorilcem eragon zmotiran na SCHMITT-ovi peči! Zanima me delovanje gorilca v kombinaciji z drvmi,saj jaz bom predvsem kuril na drva! Kako je s tem, ali je veliko težav, ker če kuriš samo na pelete verjamem da dela zadeva odlično! Prosim,ce bi mi podali malo informacij!

In še eno vprašanje, ali bi v mojem primeru rabil zalogovnik vode za ogrevanje ali ne?


Hvala
1 2
Iskanje po temi