[Fery]

Mogoče še ena zadeva, za tiste, ki vas to zanima. Verjetno boste slišali prvič in se vam bo zdelo čudno, ampak tako je.
Namreč gre za število komor. Zdaj vam vsi poudarjajo komore. 5, 6, 7, celo več. Kaj boljšega? Pa je to res?

Število komor pomeni, kolikokrat je profil predeljen po debelini, to se pravi od zunaj proti noter. In to kompletno. Ne nekje na pol, na tričetrt itd. To se kaže neverjetna iznajdljivost prodajalcev, da vam prodajo meglo in štejejo tako, kot le oni vedo.

Kdor malo bere in sledi temu ve, da je v notranjosti okvirja, to se pravi med okvirjem in krilom, zunanji zrak. Kar v praksi do določene mere "poslabša" izolativnost okna oz. Uf. To mora biti tako zaradi izenačevanja pritiska in zaradi sušenja zraka oz. preprečevanja kondenziranja. Brez tega bi vam kmalu šlo okovje po gobe in kondenzat tekel po bajti, ker je znotraj nižji rob kot zunaj. Da dežja niti ne omenjam.

Glavnina komor pa se nahaja ravno na zunanji strani okvirja in tudi krila (tudi v notranjosti krila, okrog stekla, kroži zunanji zrak, zato je situacija podobna).
Kar pomeni, da vam velik del prednosti teh komor odplakne ravno ta detajl oken, ki pa je nujno potreben.
Do neke mere to rešuje tretje tesnilo, ki zunanji zrak ne spusti do notranjosti, to je do notranjega tesnila, ampak le do sredine okvirja. Zato se enaka profila, vendar v verziji z dvemi ali tremi tesnili (AD ali MD), razlikujeta v Uf za 0,05 do 0,1.

Logična posledica je, da je v primeru MD profilov dosti bolje, da so komore razdeljene zadaj, proti notranjosti. Pri AD je bolj ali manj vseeno kje so.

Je pa to, še enkrat poudarjam, popolnoma nepomemben podatek. Vse kar šteje pri profilu, je Uf. Sploh ni važno, koliko komor profil ima, proizvajalec je profil testiral in izvedel toplotno prevodnost. In ta je tista, ki vas zanima. Niti debelina, niti komore, niti oblika. Samo in le Uf.

V praksi se pokaže, da je v resnici boljše, da je komor manj. Pod pogojem, da dosežemo enako toploto prevodnost. Namreč vsaka komora odvzame profilu en del debeline profila. Kar pomeni dvoje. Več "mesa" oz. vsebnosti PVC mase v strukturi profila, kar povzroča močnejše obremenitve profila pri procentualno manjši vsebnosti ojačitev in zato lažje zvijanje profila.
In drugič, s povečevanjem števila komor se zmanjšuje osrednja komora namenjena ojačitvi, kar avtomatsko pomeni omejevanje ojačitve, tako po vsebnosti kovine, kot tudi varijacij njene oblike.

[pentax]

Fery, pisal sem v toplotni prevodnosti stekla in te decimalke stanejo kakorkoli obrneš. Danes gledamo povsod na decimalke na vseh področjih in tiste decimalke lahko kje pomenijo tudi večkratnik in ne le malo razlike v ceni. Ker se pač tudi kupuje tiste decimalke z najvišjo ceno, je potem posledično tudi več sredstev za iskanje novih rešitev na trgu. Čez 15 let boš najverjetneje v penziji, na trgu se bodo pa vgrajevala okna iz nekih drugih materialov in takrat bo normalno da ne boš vtikal v stene okvirjev iz današnjih časov. Razvoj stane, ponavadi pri nekaj vodilnih korporacijah v svetu iz tistega področja ogromno...ko se nekaj pametnega za trg razvije, potem seveda vsi kopirajo.
V avtih kjer si izbiraš dodatno individual opremo bi se čudil kaj vse je na razpolago na seznamih in za koliko € se kaj kupuje, pa je to samo prevozna gajba...če takim omogočiš nakup oken s Swarovski kristali med stekli, je zagotovljena prodaja. Še sodelavka je kupila neka vhodna vrata s kristalčki, pri njej je Uf, Ug... nepomemben podatek in dejansko ne obstaja, zato pa trg nudi vse kar se najde, ker folk se tudi najde ki to kupi. Ta zadnji odstavek nima veze z razvojem :mrgreen: .

[Fery]

Vem, kaj si ti pisal.
Povzetek je takle. 0,5 steklo je danes must. Če vgrajuješ troslojno.
Če ne, je pač 1,0. Če si ga že kdo želi.

0,4 in 0,3 sta dobavljiva, vendar brez vsake ekonomske računice. Tudi če si prefekcionist, je dobesedno stran vržen denar.

Zgoraj omenjena kombinacija je pa idiotizem brez primere. Podražiš steklo zaradi enega sloja več, brez veze povečaš težo stekla, za cca. 10% poslabšaš prehod svetlobe in toplote ter hkrati povečaš toplotno prehodnost (kar je seveda slabše).


Saj, da ne boste mislili, da smo vsi na tem forumu. Po mojih izkušnjah, nekje do 20% ljudi, ki kupuje, recimo okna, zaide sem gor ali kam drugam in se malo pozanima. Vse ostalo se zaleti v nakup in kupi od najglasnejšega ali najcenejšega.
In taki oglasi ciljajo na take ljudi.

[spirou]

ok, še en off topic

Pri branju tega: <!-- m --><a class="postlink" href="https://ahousebythepark.com/journal/archive/2009/11/11/all-sealed-up/">https://ahousebythepark.com/journal/arc ... sealed-up/</a><!-- m --> (gradnja hiše v Seattlu) sem naletel na podatek, da je tip vgrajeval alu okna z U=0,35 in da je (2009) obstajala opcija z najmanj 0,15 za PVC. Ker so številke zelo nizke sem iz firbca dejansko potegnil dol zadnji 2017 "energy code" <!-- m --><a class="postlink" href="https://fortress.wa.gov/ga/apps/SBCC/File.ashx?cid=6667">https://fortress.wa.gov/ga/apps/SBCC/File.ashx?cid=6667</a><!-- m --> kjer je tabela z "default" parametri in najboljša možna opcija:

Quadruple Glazing, e=0.10 on 2 surfaces, Wood or Vinyl- Clad Wood, U=0.32

Seveda mi te številke niso šle ravno v račun in potem ugotovim, da američani računajo U po formuli Btu/h • ft2 • °F kjer U=0.15 naših U=0.85 W/(m2 • K) <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.endmemo.com/convert/heat%20transfer%20coefficient.php">http://www.endmemo.com/convert/heat%20t ... icient.php</a><!-- m -->

Zgoraj omenjenih 0.32 = naših 1.81. Za najbolj izolativno štirislojno okno?!? Tudi 0.85 za PVC iz 2009 ni posebej impresivna številka. A to pomeni da pri nas merimo drugače ali pa so evropska okna za kakšno generacijo spredaj?!

[JaBK]

evo, pri meni. Zdaj imam steklo 0,6 in g = 0,61.

Če dam steklo 0,3 in g ostane 0,61, potem gre hiša iz 14,6 na 10,5kwh/m2a
Če dam steklo 0,3, g pa 0,5, kolikor je bilo vsak par let nazaj bolj pogosto potem je hiša 12,5kwh/m2a. koliko imajo ta stekla o čemer gre debata tu. Splača se mrbit če si na meji s subvencijo, pa dobiš nekaj boljša stekla, pa denar nazaj. pa še nekaj za počez.

Neki razlike je.

pa na isto vižo, če hišo (tam kjer je največ oken) obrnem na jug. (zdaj je na SV).

Se pravi hiša kot je, obrnjena na jug (Uw = 0,6, g = 0,61): 14,6 vs 7,4kwh/m2a
Hiša z zamenjanimi stekli (Uw = 0,3, g = 0,61): 10,5 vs 4,2kwh/m2a
Hiša z zamenjanimi stekli (Uw = 0,3, g = 0,5): 12,5 vs 6,4kwh/m2a

Tole je samo sukanje cifer, brez mnenja.

[KeCko]

Evo še omenjeno.

Za predvideno pasivno stanovanjsko hišo dobre oblike ampak ne najboljše orientacije so bila predvidena okna z Ug=0,6 ter g=0,62, ker se je izkazalo, da je zaradi potrebe po dobitkih bolj ustrezen višji g tudi na račun malo manjše toplotne izolativnosti in je končna številka bila 15kWh/m2a. Če bi dal samo Ug=0,3 bi slednja znašala 11kWh/m2a ampak, če pa bi upošteval še močno znižan g (ker ni podatka moja ocena 0,3) pa bi se končna številka celo dvignila na 17kWh/m2a.

[JaBK]

saj to je zdaj vprašanje, po koliko je g pri teh zadevah. Pri meni vem, da je takrat tudi bilo bolje, da je steklo 0,6 z gjem tudi 0,6, kot pa oboje 0,5.

[Fery]

Saj ni oboje. Pri Ug=0,5 je g 53%, pri Ug=0,6 je g 61%.

[JaBK]

in koliko je pri 0,3?

[Fery]

Odvisno kaj se uporabi.
Načeloma je g 51%.

[vuego]

Drži. Med 51 in 52%.

[JaBK]

to, ja. se pravi Uw=0,33, g pa 0,52.

In zdaj če se ne lovi subvencije, bi bilo meni glavno vprašanje, koliko težje so te zadeve, pa koliko se to na okovjih pozna? da se ti ta tip top tik tak povesi skupaj, znoriš...

[Fery]

Kakšno težje!?
Saj imaš zgoraj kombinacije stekla. V bistvu je enaka teža kot pri 0,5 steklu.

Ko se začnemo pogovarjati o zvoku, pridemo do teže. Šele takrat. Tole je drobiž.

Recimo balkonska vrat s 50 dB.
Steklo pride 13,1 - 12 kripton - 6 - 12 kripton - 9,1.
Cifra v evrih pa ubijalska. Uw=0,5 g=0,47.
Nekako tako.

[JaBK]

Ok, hvala.

[skyboy]

Pozdravljeni,

mene pa zanima razlika med profilom SYNEGO katerega ponuja PVC Nagode ter profilom AJM 8000 clasic line? Je boljše če je steklo lepljeno na profil? To namreč ponuja AJM.
Kot sem uspel razbrati je profil AJM 8000 bolj masiven kar pomeni manj stekla.

LP