borovničan Napisal:Glede globine vkopa in m2 površine izmenjevalca, pa je milo rečeno vsako govorjenje le na poćez ker zadeva zelo niha glede na sestavo zemljišča , lege , insolacije,talne vode , ogromna razlika je ali je spodaj kamen , ilovica ali pa recimo močvirje ...ali je na jug, ali na sever ali je zgoraj trava ali drevesa ............
Sem si naredil eno tabelco v excelu z vsemi dostopnimi podatki in nekaj izračunanimi rezultati in moram reči, da imaš čisto prav. Vse je odvisno od količine vode, ki bo zamrznila, odmrzovanje je pa tudi lahko problematično. Človek se kar zgrozi koliko ene vode mora preteči okrog ledu, da ga odtaja. Ker ima zlo trdo laporo in ilovico in malo prostora, sem idejo o zemeljskem kolektorju opustil. Sploh ap če bi bila jesen zlo suha, bi kolektor deloval veliko slabše - lahko tudi trikrat ali več.
Se pa vse bolj ogrevam za zakopano cisterno z vodo, ki bi jo odmrzoval s [url=http://forum.sibila.si/viewtopic.php?t=5236]sončnim sistemom. Po prvih izračunih bi se odvečni poletni kW in količina nastalega ledu izšli.
Čaka me še določanje dolžine cevi za odvzem in dovajanje energije in razporejanje tako, da dovodni sistem ne bi zamrznil, skozenj bi namreč tekla kar voda iz kolektorjev.
Dopisano kasneje:
Če ima kdo kake podatke glede prehodnosti energije pri palstičnem izmenjevalcu v vodi pri nekaj stopinjah bi bil zlo vesel. Voda se takrat zaradi gretja ne giblje kaj dosti, sama po sebi pa je kar dober izolator (ima 4 krat slabša prevodnost kot recimo led)
Da bi vsaj deloma odgovoril na to vprašanje se si naredil še 2 programčka, za izračun izmenjevalca in količino vode za odledenitev kolektorja. Po izračunu je recimo 500m cevi pri zemeljskem kolektorju malo. Pri TČ z močjo kompresorja 3kW bi 500m cevi povzročilo povprečni padec temperature na izmenjevalcu okrog 5°C. Torej recimo -6°C v in -4°C iz kolektorja. Ta izračun je za 20mm PP cevi debeline 2mm potopljene v vodi pri 10cm debelem ledu okrog cevi. Kakšne so razmere v tleh nisem kaj dosti študiral, so pa verjetno kar podobne. Zanimivo je, da je kar 47% temperaturne razlike na ceveh (zaradi 10 x slabče prevodnosti polopropilena naparam ledu). večje cevi stvar le minimalno izboljšajo, saj imajo debelejšo steno.
Večji padec temperature seveda pomeni slabše grelno število TČ, zato bi veljalo razmisliti o gostejši postavitvi cevi, kar pa poveča nevarnost kompletne zaledenitve, kar onemogoča pretok deževnice.
Drugi programček je izračunal, da bi za nadomestitev 1000 l ELKO-ta potreboval površino 550m^2, na katero bi padla povprečna količina dežja. Upošteval sem 8 toplejših mesecev in ohladitev dežja (zaradi topitve ledu v zemlji) za 8°C.