[Lesjaki]

Vse večstanovanjske zgradbe že po zakonu zavaruje upravljalec.

Jaz sem vedno gledal tako, da je bil objekt klasično grajen z betonskimi
ploščami in stopnišči brez kakšnih slamnatih ometov in lesenih tal ali
stopnic. Pa če se je le dalo v prvih dveh nadstropjih ( če ni dvigala ) pa
obvezno balkon. Je pa danes res še nuja za parkirišča pogledati. Pa nimaš
kaj zgrešiti. Je pa res, da lahko stanovanje zamenjaš, kupiš večjega če se
finance pokažejo ( jaz sem jih zamenjal 6, preden sem prišel do hiške ....

[Fery]

Življenje v paniki.
Kaj lepšega?
Pozabili ste vključiti še kakšno milijardo faktorjev, ki so že ali pa še bodo vplivali na življenjsko dobo objekta.
Navsezadnje se lahko opankovič odloči, da rabi nov trgovski center in ti nobena doba ne pomaga. Nacionalni (oz. žepni) interes pač.

Bolj verjetno je, da te pred preučitvijo vseh faktorjev za nakup, povozi avto.
Zato, če že imaš namen, čimprej začni uživati v novi pridobitvi.
Če pa ti bo v muko, ker je možnost ... (spet milijarda faktorjev), se temu rajši izogni.

[papez46]

Popolnoma zgrešeno razmišljanje.

100 in več let stari objekti, edino niso protipotresno grajeni. Ampak samo po današnjih standardih. To je vse.

Tudi 100 in več let nazaj ljudje niso glih gradili podrtij. Ja so drugi materiali in drugi principi, ampak statično nič ne manjka.

Človek je edini faktor, ki povzroči, da hiša postane nevarna. Šparanje, slabo vzdrževanje - ja pol se začne hudič. Streha zamaka, kritina propade, konstrukcije začno propadati.

100 in več let stare, pa tudi po drugi vijni zgrajene večstanovanjske hiše, ki niso zanemarjene - so prav tako več kot primerne za bivanje in življenje. Morda na malo drugačen način, definitivno pa bolj "zdravo", kot pa v današnjih "vakumskih - neprodušno zaprtih" vrečkah!

[Popravila na domu]

Amortizacijska doba stavb je dosežena pri starosti okoli 60 let.

Tabelo normalna dobe trajanja elementov v letih je v priponki.
Teoretično.

V praksi so, vsaj pri dobro vzdrževanih stavbah, dejstva drugačna. Vendar brez srca, volje in spoštovanja stavbne kulturne dediščine (ne glede na obdobje gradnje in področje) ne gre.

vir: Uradni list RS, št. 20/2004 - Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj

upravnik stavb Mag dom,
Gorazd

[jaki79]

Amortizacijska doba je določena zgolj zaradi izračuna dobička/davka.

@mikic007: no, sem našel še en primer starejše betonske zgradbe (starorimski Panteon bi bil pač preveč očiten primer): Ingalls Building, nebotičnik zgrajen l. 1903, še vedno v uporabi.

Madona, še dobro, da se v Benetkah, ki stojijo na več sto let starih kolih, ne sprašujejo, ali bodo ti zdržali.

[gapez]

Pri nakupu vsake nepremičnine, če gledaš nanjo kot investicijo, bodi pozoren predvsem na lokacijo. Ta pri nas še vedno ne vpliva toliko na ceno, kot je to v tujini, je pa to neizogibno.
Redke stvari bodo vedno dražje, pogoste pa cenejše. Npr. stanovanje ob parku ima lahko dvojno ceno proti stanovanju v neposredni soseščini z slabšo lego, pogledom itd.

[kugla123]

Večina starejših stavb, ki so že preživele hujše potrese je veliko nižjih, kot bloki oziroma stolpnice o katerih je govora. Najstarejši nebotičniki po svetu pa tipično niso na tako potresno nevarnem področju kot Ljubljana.

Po svetu so se zavoženi (betonski) projekti (Red Court Flats ipd) že rušili, ampak tam so bili drugačne okoliščine in lasniška sestava kot pri nas. Kaj se bo dogajalo, glede na to da se že okoli bistveno cenejših investicij težko dogovori, je težko rečt, verjetno pa nekako v smislu 3. scenarija, ki ga je omeni casar - cene stanovanjem v takšni stavbi bodo padale, ljudje se bodo izseljevali, dokler ni bo vrednost stanovanja enaka sorazmernemu deležu parcele.