PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Dozidava pete hiše k četvorčku .- dvoljenje pstalih lastnikov?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni,

ali mogoče kdo ve, vsaj približno kako je s sledečim.

Hiše - četvorček, vsaka ima svoj vhod, svojo parcelo, priključke. Skupen je dovoz. Če se želi dozidat še eno hišo, ki se drži četrte na parceli četrte hiše (četrta je v družinski lasti) vse isto - mere, izgled,... ali je potreben podpis lastnikov ostalih treh lastnikov, da se lahko prizida še eno, torej peto?

Hvala lepa!
#2
To je kar kompleksno vprašanje.

V bistvu je poleg prostorskega akta najbolj odvisno od tega, kakšne klasifikacije je četvorček.

Predpostavljam, da bi bila peta stavba obravnavana kot samostojna eno-stavnovanjska stavba (lahko bi bila pa obravnavana kot dozidava in s tem sprememba ali zadnje stavbe v nizu v dvostanovanjsko ali štiristanovanjsko v pet-stanovanjsko stavbo).

Če je 4x enostanovanjska stavba potem načeloma rabiš samo soglasje lastnika zadnje hiše v vrsti - to soglasje je v bistvu za ničelni odmik od meja parcele.

Če pa je četvorček tri in več-stanovanjska stavba, potem rabiš soglasje od vseh za odmik ali soglasje vseh za dozidavo in povečanje št. stanovanj.

Moraš pa seveda zagotoviti ustrezne gradbene parcele, št. parkirnih mest, faktorje zazidave in izrabe....
#3
V najboljšem primeru lahko celo ne potrebuješ soglasja soseda; na primer v občinskem prostorskem načrtu MOL velja za vrstne hiše sledeče določilo:

"(2) Gradnja stavb na mejo gradbene parcele je dopustna:
1. brez pisnega soglasja lastnikov sosednjih parcel, če gre za gradnjo:
- na skupni meji gradbenih parcel (dvojček),
- na skupnih mejah gradbenih parcel v strnjenem nizu (NB, VS),
- če je taka gradnja določena z regulacijskimi črtami,
- na skupni parcelni meji, na kateri je slepa fasada objekta,"

Razumem, da to v vašem primeru ni pomembno, ker se s sosedi poznate, ampak v splošnem pa je lahko to za koga uporabno; seveda odvisno od občine, vsaka ima svoj OPN.

Poleg odmika od parcele je pomembno najmanj še, kako je lastniško urejena cesta, ki vodi mimo niza hiš: ali gre za občinsko parcelo ali za parcelo v solasti lastnikov hiš; v slednjem primeru bi potrebovali soglasje vseh lastnikov za dostop do nove hiše in za izvedbo komunalnih priključkov, ki bi potekali v cesti.

In pa, kot je Vuego že zapisal, včasih vrstne hiše niso samostojni objekti, ampak so medsebojno povezane (nimajo dvojnih sten med posameznimi enotami) in se obravnavajo kot en večstanovanjski objekt. Takrat veljajo drugačna pravila.
Iskanje po temi