[sess]

Pozdravljeni,

v zemljo imam vkopana dva betonska rezeroarja (2× 2 betonski cevi 1m), ki sta povezana med seboj. Vkopana sta na globini 3m, na vrhu je še 50cm zemlje.

Je smiselno to uporabiti kot zemeljski kolektor za TČ zemlaj/voda?


Hvala za odgovore

[yan1234]

Izračun čez palec poda rezultat, da imaš površine za 100 metrov cevi.
Preveri.

[sess]

V eni cevi je nekje 0.8m3 vode, torej ×4 je 3.2m3 vode, torej 3300 litrov vode.

Tolko vode gre v alkaten 3/4 nekje 10km cevi.

(alkaten 3/4, 100m gre 22 litrov vode)

---

Ima kdo podoben zaloogvnik vkopan v zemljo kot kolektor za TČ zemlaj/voda?

[cvalsr]

Ma ne ga srat, no. Kvadratni metri pa litri, ja. Kaj pa zemljina okoli, koliko toplote je sposobna prevajati iz okolice v beton, ta pa v vodo? Že za sanitarno vodo ti bo voda v tem zalogovniku zamrznila.
Zdrava kmečka pamet:
To je bistveno ceneje kot zemeljski kolektor in če bi delovalo, bi to delali vsi.

[sess]

Ravno izmeril. Voda na dnu ima 8°C, zunaj -4°C. Če bi delala črpalka cel dan 24/7 bi vodo zamenjala v 3 dneh.

Koliko mislite, da ima temepratura vode v alkaten cevi, ki je položena v zemljo in dela črpalka 24/, bi si upal trdiiti da je enako ali slabše, glede na današnje razmere zunaj??? Vode v cevi pa je nekej največ nekaj 100 litrov.

Glede betona. Beton rabi veliko časa, da prejme toploto, jo pa posledično tudi oddaja več časa. Enako kot talno gretje v hiši.

Razen, če bi se voda po 3 dneh zamenjala, kaj bi se zgodilo z temperaturo, bi šla proti 0 ali bi bila še vedno nekje 8°C?

[yan1234]

Da bi površino izračunal, to pa ne?

[janko132]

Glej @sess, ni problem v količini vode, problem je v površini, ki je izpostavljena okoliški zemljini, da to vodo ogreva. V zemeljskem kolektorju z nekaj 100 m alkatena je mnogo večja površina v stiku z okolico in ta ogreva vodo ki kroži  do pumpe in nazaj. Te zemljine je pa lahko nekaj 100 m3. Važna je tudi prepustnost tal za pronicanje deževnice poleti, katera ogreva to zemljino.
Tvoj zalogovnik v zemlji pa ima kakšno površino? Če bi hotel se ogrevat na tak način, rabiš vsaj olimpijski bazen pod bajto, raje dva.

[sess]

Razumljivo.

[sisekmisek]

ta teorija bi pila vodo, če bi bil tak bazen potopljen v nek potok skozi katerga teče konstanten pretok vode, ki bi segrevala te cevi.

[dragoF]

Če izhajam iz podatkov dve kvadratne cevi 2 x 2 m 1 m visoke je to maximalno 8m3 vode, kot pravi avtor pri temperaturi 8°C. Če iz te vode želi počrpati vso energijo tako, da vodi pade temperatura na 0°C (praktično na ledišče), izračun pokaže ta lahko v tem primeru dobi največ 74kWh energije. Koliko se bo medtem voda segrevala iz okolja je neznanka. Pri povprečni dobro izolirani hiši je pozimi dnevno potrebno od cca 30kWh energije navzgor za ogrevanje.

[yan1234]

Kakšnih 500W bi verjetno dobil.

[Fantocci2]

Kot so ti povedali, problem je v obnavljanju toplote zaradi premale površine (ne prostornine) teh rezervoarjev.

Mogoče bi pa zadoščalo za pasivno predgrevanje zraka pred vstopom v rekuperator (pelješ skozi izmenjevalec voda/zrak). Torej nekaj takega pred rekuperatorjem:
https://www.ebay.com/itm/382473415339

Meni to funkcionira z dvema colskima cevema napeljanima na 1.8 globine v krogu okoli hiše, skupne dolžine okoli 120m. Ampak povdarjam - to je PASIVNO koriščenje, torej brez kompresorja, ki bi dodatno pohlajal vodo.
Ne samo pozimi, to lahko izkoriščaš tudi poleti za predhlajenje zraka. Ne pričakuj moči klime ali funkcije razvlaževanja, mi pa v hudi vročini zniža vstopno temperaturo iz recimo 35° na 23°, kar se pozna.
Poraba je 30W, kolikor skuri obtočna, dobim pa ranga 10x več iz tega (izkoristek "kao COP" je torej ranga 10, so pa male moči, recimo okoli 300W hladilne ali ogrevalne moči). Na začetku sezone več, na koncu manj.

[Lust]

Omočena površina je izraz... Ki je tu pomembna