[pavlek]

Pozdravljeni,

Urejam okolico okoli hiše, pa ne vem kako naj naredim pločnik (tretoar) okrog in okrog hiše.

Zadevo bom definitivno zabetoniral in obložil s porfidom. Vendar ne vem kako naj to izvedem, da ne bom imel probleme z zmrzaljo oziroma premikanjem pločnika.
Zanima me predvsem debelina-globina pločnika. Širok bo cca 80 cm (odnaša na strehi je cca 1m), kako globoko pa naj grem pa res ne vem. Ali naj naredim kar globoko 80 cm, pa bo mir, ali naj prej nasujem s peskom in zvibriram in naredim
npr. 30 cm debeline in vanj položim armaturo, ali naj zabetoniram rob pločnika, npr 15 cm in potem zasujem s peskom in na vrhu še z betonom, .....

Skratka res ne vem kaj bi bilo najbolje, da bom potem imel kolikor tolikor mir.
Trenutno imam na enem koncu okoli hiše cca 1 m luknje na drugih straneh pa cca 30 cm luknje, tako je že cca 2 leti.

[pavlek]

Ali mi lahko kdo pomaga?

[papez46]

Kakšen mir - pa bi rad imel?

Če misliš posedke - definitivno bodo. Pa kar koli že narediš.
Cona zmrzovanja je pri nas večinoma na globini cca 80cm. Kar ni 2temeljeno na to globino, gre zaradi zmrzali gor in dol.

Predvsem je "kritičen" spoj porfida in "cokla hiše". Tega ne smeš nikakor zatesniti z togo cementno malto, ampak z elastično zadevo.

[pavlek]

Nrp. temelje za škarpo okoli hiše sem delal na globini 80 cm in sicer 60X60.

Za pločnik okoli hiše mislim, da je škoda da uporabim sam beton, bi ga porabil kar cca 25 kubikov (1750 evrov), čeprav pa bi bilo še najbolje.

Če si sposodim žabo in kvalitetno zbijem primeren pesek bi moralo biti v redu.
Potem naredim čez cca 30 cm betona (10 kubikov betona - 700 evrov).

Čeprav za pesek bom pa spet dal cca 200 evrov, pa še izposoja žabe. Pa sem na cca 700 evrih razlike.

Zdaj pa razlika, vse zabetoniram v globino cca 80 cm = 1750 evrov
ali pa dam za podlago pesek in naredim plato npr še tanjšo 15cm =350 evrov
+ pesek (200)+ žaba (25 evrov)

Rečmo, da je razlika cca 1000 evrov, no za to pa imam tudi že kupljen porfido za cel pločnik.

[cheba]

Ne rabiš toliko komplicirat (sploh pa ne betonirat do 80 cm globine?!?) naredi po podobnem principu kot se delajo tlakovci, zmrzlinsko odporen material do cca 50 cm globine (od končnega terena), nato mreža in cca 10 cm betona, naklon stran od hiše.

[Žerjavar]

Pa še nekaj za mali denar:
Pred 6 leti sem temelje odkopal 50 cm pod nivo zemljine, da sem naredil toplotno izolacijo temeljev. Naredil sem tudi toplotno izolacijo fasade. Za širino pločnika od zidu sem vertikalno namestil 5 cm EPS ter zakopal z ilovico in potlačil z nogami. Na zemljino sem položil tudi 5 cm EPS ter nanj 5 cm beton z tanko (3 mm) armaturno mrežo v sredini. Ob fasadi sem vstavil tanko PE folijo, da se beton ni sprijel s fasado. V teh 6 letih je beton do 2 cm nižje, kot je bil vlit, ponekod je nastala reža med betonom in fasado do 5 mm. V tej reži včasih zraste kakšna rastlinica - jo spipam.
Problemov nobenih. Sem prepričan, da je svojo funkcijo opravil EPS da zemljina pod pločnikom ni nikoli zmrzovala. Posed do 2 cm pa je rezultat slabo potlačene zemljine - me ne moti. Sem se zavedal v nedoločeno življensko dobo navadnega EPS v zemlji - sem riskiral, da bom čez 10 let delal na novo.

[bomber111]

Vprašanje koliko izolacijske funkcije opravi premočen eps v zemlji.

[Žerjavar]

Vprašanje koliko izolacijske funkcije opravi premočen eps v zemlji.

Sem optimist, da EPS ni premočen, razen če je zemljina pod EPS pogosto zalita z vodo (poplava, ...). V normalnih okoliščinah prihaja vlaga v to zemljino iz bližnje zemljine kot kapilarna vlaga. EPS ni dojemljiv za kapilarno vlago, ne bo vlekel vode iz spodnje zemljine.

Naredi poskus: Kos EPS položi plavat na vodo. Ne ga šropiti, obračati ali potapljati. Z vsakodnevnim tehtanjem ugotavljaj pridobivanje teže = vsrkavanje vode. Teoretično bi kos EPS 5 x 10 x 10 cm lahko vseboval do 0,47 kg vode.

Če pa EPS potopiš v vodo, okoliška voda pritiska na EPS in prodira v njene pore.

[cheba]

Za "ziher" se pa lahko eps zavije v pe folijo. Ne bo skoraj nič bolj draga rešitev Zadnjič sem na fragmatovi strani opazil spodnjo sliko.

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fragmatunichr("46")si/slo/nasveti06_clip_image002_0000unichr("46")gif[/img]

Gre za način kako lahko poceni povečaš zmrzlinsko odpornost (glede na tekst je zmrzlinska odpornost podobna kot na globini A+B), se mi zdi precej cenejša rešitev kot pa meter globoki temelji. Ne vem zakaj projektanti ne grejo s svojimi projekti v to smer? Nenazadnje nekaj podobnega že dolgo uporabljajo za temeljne plošče.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fragmatunichr("46")si/slo/nasveti06unichr("46")htm[/url]

[Fantocci]

Ampak če gledam to sliko, je toplotno zaščiteno področje le izpod 8- EPS

Območje A je še bolj izpostavljeno mrazu, kot bi bilo brez tiste 8- EPS, saj ga ne greje zemljina iz globine. V podorčju A je tako dogajanje (premiki) zaradi mrazu še bolj "aktivno".

[Žerjavar]

Ampak če gledam to sliko, je toplotno zaščiteno področje le izpod 8- EPS

Povezava te slike s pločnikom je le logična. Slika predstavlja povečanje zmrzlinske odpornosti temelja. Da ne koplješ za temelj 80 cm v globino, koplješ le 40 in toplotno zaščitiš.
Moj pomislek - kako krtu dopovedati, naj ne rije pod temeljem?

PS: Izven teme:
Ali tista cev nad HI v izolaciji pod estrihom pomeni drenažo (odvod) kondenza, ki nastaja v spodnjem sloju izolacije in ne more odteči skozi HI?

[cheba]

Ampak če gledam to sliko, je toplotno zaščiteno področje le izpod 8- EPS

Območje A je še bolj izpostavljeno mrazu, kot bi bilo brez tiste 8- EPS, saj ga ne greje zemljina iz globine. V podorčju A je tako dogajanje (premiki) zaradi mrazu še bolj "aktivno".

Tako kot je naredil Žerjavar, če bi želel povečati zmrzlinsko odpornost tretoarja, bi to izolacijo dvignil na ustrezno višino, daš ga na nivo zmrzlinsko odpornega materiala. Podoben princip se uporablja tudi pri nekaterih vodomernih jaških, kjer je števec tik pod površjem, a zaščiten s stirodur pokrovom. Toplota se nato akumulira pod tem pokrovom.

PS: Izven teme:
Ali tista cev nad HI v izolaciji pod estrihom pomeni drenažo (odvod) kondenza, ki nastaja v spodnjem sloju izolacije in ne more odteči skozi HI?

To so inštalacije. Kopirano iz teksta na njihovi strani ([url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fragmatunichr("46")si/slo/nasveti06unichr("46")htm[/url])

1. 18 cm NEOCOKL, λ=0,031W/mK, UA=0,14 W/m2K
2. 5,5 cm STIROTERMAL SILENT (sistemska plošča talnega ogrevanja z dušenjem udarnega zvoka 26 db)
3. 12 cm NEOSUPER 100, λ=0,031W/mK, UB=0,20 W/m2K
4. POLITERM, 200 kg/m3, λ=0,065W/mK, toplotna izolacija med inštalacijami
5. IZOTEKT V4 / IZOTEM V4 / ali IZOTEKT T4 PLUS, hidroizolacija v skladu s SIST 1031 in SIST EN 13969
6. IBITOL
7. zaščita toplotne izolacije pod terenom pred mravljami, fasadno lepilo z armirno mrežico, min 50cm pod nivo terena
8. ROBNA IZOLACIJA, debeline 8 cm FRAGMAT XPS 300 GL, 60 cm pas okoli objekta (vgradnja v primeru kritične globine)
9. 8 cm FRAGMAT XPS 300 GL, toplotna izolacija pasovnega temelja
10. CONA ZMRZOVANJA A+B ≥ cca 100 cm (odvisna od klimatske cone)

[Fantocci]

citiram cheba: "...Tako kot je naredil Žerjavar, če bi želel povečati zmrzlinsko odpornost tretoarja, bi to izolacijo dvignil na ustrezno višino, daš ga na nivo zmrzlinsko odpornega materiala..."

Kateri je potem to zmrzlinsko odporen material?

Recimo, da imaš tlakovce, ki morajo biti položeni na nekaj cm finega peska. Če bo spodaj izolacija, ki je za vodo relativno neprepustna (EPS / XPS) ali ne bo potem ta voda zastajala v tistem finem pesku, tam zmrzovala in privzdigovala tlakovce, še bolj, kot da spodaj te izolacije ne bi bilo?

[cheba]

Saj zato je pa na sliki xps pod naklonom, da voda tam ne zastaja. Detajl bi bilo dobro dodelati, da bi bila izolacija kompletno znotraj drenažnega zasutja za boljše odtekanje vode.

[Žerjavar]

imaš tlakovce, ki morajo biti položeni na nekaj cm finega peska. Če bo spodaj izolacija, ki je za vodo relativno neprepustna (EPS / XPS) ali ne bo potem ta voda zastajala v tistem finem pesku, tam zmrzovala in privzdigovala tlakovce,

Dobro predvidevanje.
- Enostaven odgovor: pod tlakovci je le dovolj globok (40 do 60 cm)tampon in drenaža, brez EPS, brez preprečevanja zmrzovanja. Dober tampon ob zmrzovanju ne bo vzdigal tlakovcev.
- Razmisliti o možnosti, da se na steptano zemljino podeva manjše kose (20 x 20 cm) EPS, voda bo lahko odtekala skozi špranje, čez tanka plast (0,5 cm) mivke in tlakovce. Če je zemljina dovolj propustna, ni treba drenaže. Če pa delaš drenažo, pa kaj dosti nisi pridobil z EPS namesto tampona. Osebno mi ni všeč.
- Zakaj pa morajo biti tlakovci, ki prepuščajo vodo? Če je čez EPS beton, bo meteorna voda odtekla po betonu na rob, kjer ne bo škodovala.