[nevtron]

Pozdravljeni,

imam P+M hišo, skupaj 110m2 ogrevalnih površin, ki jih ogrevam z radiatorji (50C).
Predelal bi ga v talno ogrevanje in me zanima, če so kje kakšne pasti. Sistem je dvoceven in se ogreva na plinsko peč (navzdol gre do 30C in bi jo menjal v prihodnosti za TČ).

Hvala za odgovore.

[Homer]

Radiatorje nimaš kaj predelovati na talno....
Fleksarca in gotovo!

Glede talnega v obstoječi (sklepam stari) hiši, pa predstavlja največji problem višina tlaka.
Ker najbrž vrat ne boš premeščal višje, si omejen z obstoječo višino. No, nekaj malega lahko tudi požagaš vrata.

Tako imaš že v startu nekaj kompromisov:
1) izolacija ne bo optimalna
2) polaganje na mrežo
3) zaradi minimalne debeline estriha bo potrebna uporaba mikroarmature in plastifikatorjev.

Sam sem adaptacijo naredil pred petimi leti v pritličju (vse v lastni režiji)

[Ivod]

Nekaj pasti ti je naštel že Homer, tiste bistvene pa ne pove noben uporabnik
talnega ogrevanja. To je namanj fleksibilen sistem ogrevanja glede na vremenske spremembe. Ko enkrat nagoniš toploto v tla se je ne boš rešil še
vsaj dva dni. Pač ne moreš preprečiti da toploto ki jo rabiš da te greje pri
+ 1st C zjutraj znižaš glede na to da se čez dan zunaj ogreje na + 12st C.
To ponavadi rešujejo (ko jim je prevroče) tako da odprejo okno, je najučinkoviteše, le do denarnice ni prijazno.
Sistem je pretog da bi sledil spremebam tako kot radiatorski sistem ki ga imaš
sedaj, zato ne vidim smisla menjave. S TČ boš ogreval ravno tako kot sedaj
le vremensko vodeno regulacijo si omisli.
Talno ogrevanje je prišlo v naše kraje iz severnih (skandinavskih) dežel kjer
je razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami max 6 st C, če je več se ne splača, mi smo to nekritično kopirali žal pa ne "kapirali".
lp Ivo

[Fery]

A to ti misliš ali veš?
Dobro izolirana masivna bajta pod talnim namreč ne skače gor in dol tako kot obrati pri avtu.
Da jo vzdigneš za stopinjo ali dve (zaradi tega se glih ne boš kuhal), rabiš kar dobro pumpati energijo v tlake.
In obratno, da pade za stopinjo ali dve, rabiš kar kak dan brez kurjenja.
Tudi tisto sonce skozi okno je bolj blažev žegen. Če sediš za šajbo, na soncu, imaš res občutek toplote, ko pa greš v senčni kot ugotoviš, da je sonce temperaturo tam vzdignilo malo ali nič (par desetink, mogoče).

Tako da bi jaz ravno to izpostavil kot bistveno prednost talnega, to je zelo dobra akumulacija, majhna toplotna nihanja in s tem povezano ugodnejše bivalno udobje.

[nevtron]

V mislih sem imel hitro-odzivno talno - posebne 10-12mm sistemske plosce (odvisno od proizvajalca), drugace bi moral estrihe ven metat oz. bi bila visina previsoka (stavbno pohistvo ne dovoljuje). Zato na talno gledam kot na velik radiator, ki greje na pravem mestu (torej spodaj) - sedaj so mrzle noge, udobje bivanja pa je: "bivamo" s copati.
Zanimajo me kaksne cake z regulacijo, specificne napeljave cevi, itd.

[Fery]

Kar računaj na metanje estrihov ven.
V nasprotnem učinek res ne bo zadovoljiv.

[Unika542]

Tako da bi jaz ravno to izpostavil kot bistveno prednost talnega, to je zelo dobra akumulacija, majhna toplotna nihanja in s tem povezano ugodnejše bivalno udobje.

Podpis pod to. Osemletne izkušnje. Zelo dobra akumulacija - toploto drži še nekaj ur po tem, ko ugasneš talno. Bivalno udobje- tla na otip sicer niso topla, a če z eno nogo stojiš na ogretem tlaku, z drugo pa na delu tlaka, ki nima talnega gretja, ne moreš verjeti, kakšna je razlika plus bolj enakomerno razporejena toplota. Toplotna nihanja niso problematična, tudi na npr. zelo sončen zimski dan. Talno priporočam, v istem prostoru imam tudi radiatorje za prehodna obdobja (slab nasvet projektanta), a jih nikoli ne uporabljam.

lp

[Ivod]

@ Fery
Kar sem napisal sem imel zvedeti po službeni dolžnosti ko sem hodil na srečanja energetikov v Frankfurt. Ni vse zraslo na mojem zelniku, smo se
čudili zakaj Norvežani nimajo daljinskega ogrevanja in še kaj več.
Kar se termodinamike tiče še vedno zagovarjam da mora biti sistem ogrevanja
voden z vremensko vodeno regulacijo in čimbolj fleksibilen - odziven. Torej
da v hišo dodaš toliko energije kot jo rabiš za ugodje. Vse ostalo obremenjuje
denarnico. To bi svetoval vsakemu, ki je v dilemi kaj naj doma naredim da je na toplem in me čim manj stane. Vse ostale komentarje nebi komentiral, so daleč od stroke in denarnice.
lp Ivo

[sassapo]

Nekaj pasti ti je naštel že Homer, tiste bistvene pa ne pove noben uporabnik
talnega ogrevanja. To je namanj fleksibilen sistem ogrevanja glede na vremenske spremembe. Ko enkrat nagoniš toploto v tla se je ne boš rešil še
vsaj dva dni. Pač ne moreš preprečiti da toploto ki jo rabiš da te greje pri
+ 1st C zjutraj znižaš glede na to da se čez dan zunaj ogreje na + 12st C.
To ponavadi rešujejo (ko jim je prevroče) tako da odprejo okno, je najučinkoviteše, le do denarnice ni prijazno.
Sistem je pretog da bi sledil spremebam tako kot radiatorski sistem ki ga imaš
sedaj, zato ne vidim smisla menjave. S TČ boš ogreval ravno tako kot sedaj
le vremensko vodeno regulacijo si omisli.
Talno ogrevanje je prišlo v naše kraje iz severnih (skandinavskih) dežel kjer
je razlika med dnevnimi in nočnimi temperaturami max 6 st C, če je več se ne splača, mi smo to nekritično kopirali žal pa ne "kapirali".
lp Ivo

Oprosti, ampak pišeš bedarije. Tako stabilno temperaturo kot jo imaš s talnim, ne moreš imet z nobenim drugim ogrevanjem, da o udobju bivanja sploh ne.

Ps. če je vse narejeno kot mora bit :wink:

[Homer]

Podpišem!

[alanford]

Ena od prednosti talnega je še dejstvo, da ima talno ogromno toplotno moč. Z njim si lahko privoščiš nizkotemperaturno gretje, kar v primeru uporabe toplotne črpalke blagodejno in v precejšnji meri vpliva na obratovalne stroške. Skratka tisti s tpplotno črpalko in talnim gretjem omajo manjšo porabo

Kot je napisal sassapo, če je vse narejeno kot je treba.

[gt001]

Kar se termodinamike tiče še vedno zagovarjam da mora biti sistem ogrevanja
voden z vremensko vodeno regulacijo in čimbolj fleksibilen - odziven. Torej
da v hišo dodaš toliko energije kot jo rabiš za ugodje. Vse ostalo obremenjuje
denarnico. To bi svetoval vsakemu, ki je v dilemi kaj naj doma naredim da je na toplem in me čim manj stane. Vse ostale komentarje nebi komentiral, so daleč od stroke in denarnice.

Se vedno so osnova izgube hise/objekta -> torej moras v hiso dovesti xkW toplotne energije/h, da vzdrzujes konstantno temperaturo. In najmanjse izgube so, ce je ta temp konstantna.

Sistem ki ga zagovarjas, pride eventuelno v postev za hise brez kakrsnekoli akumulacije, kjer jo v casu nenaseljenosti ohladis na npr. 15° oz. kolikor pac pade, potem pa jo na hitro ogrejes nazaj na 22°. Je pa ta pingpong hudo neugoden.

Torej ce ze svetiujes, kaj treba narediti, da je nekdo na toplem in nima veliko stroskov, potem je to optimalno majhna, dobro izolirana hisa. Tvoji rezimi ogrevanja - visokotemperaturni in na horuk, so dalec od tega.

[Homer]

Zanimivo, da so nasprotniki talnega vedno neki "teoretiki rekla-kazala", ki nimajo nikakršnih izkušenj.
Talno se splača povsod, razen v sicer nenaseljenih in večino časa neogrevanih objektih, kot so vikendice. Pa še tam nis vprašanje "splačati se", ampak vztrajnost ki pomeni daljši čas ogrevanja in ohlajanja. Zato ni primerno za "ho ruk" ogrevanje.....

Pa še trditev o primernosti talnega le za skandinavske države...... Talno ogrevanje so si izmislili Rimljani pred 2000 leti. Torej Sredozemlje in topli kraji.....

Seveda je izolacija objekta zelo pomembna, saj zagotavlja bistveno boljše bivalno ugodje. Kljub temu bo talno dobro delovalo tudi v slabše izoliranih ali celo neizoliranih objektih in to s prihrankom v stroških ogrevanja.

[telmos]

Ne samo proti talnemu, tudi za ostale stvari so nekateri brez argumentov strogo proti, dokler jih ne bo čas povozil.

[xavi]

Mogoče bi bilo v tvojem primeru bolj smiselno razmišljat o dodatnem stenskem gretju, mogoče celo stropnem, ker pri talnem razen plinske peči je ostalo vse praktično na novo, skupaj z estrihi in talnimi oblogami.
Sicer pa, talno-stensko gretje, črpalka voda-voda, pozimi gretje, poleti hlajenje zgolj z temp. podtalnice. Kaj češ lepšega.