Nisem iz foha, tole je hobi. Napišeš lahko kar hočeš, saj si nekako ne predstavljam fireflyja, da bi ob zori jezdil na belem konju na dvoboj s tabo. Nič ne skrbi, se bova že sama zmenila
Moji problemi z gozdno zemljo:
- vzameš nekaj, kar ni tvoje,
- ni sprejemljivo, da vzameš nekomu, ki ima (veliko) zemlje, zato ker zate predstavlja nakup zemlje relativno velik in nepotreben strošek,
- tudi če vzameš manjšo količino zemlje, ki jo gozd lahko relativno hitro obnovi, nisi edini, ki to počne,
- profil gozdne zemlje ni globok, sploh na pobočju ne, in si hitro pri skali,
- tudi če ne prideš do skale, uničiš korenine, ki preprečujejo erozijo, in naslednji naliv odplavi zemljo,
- obstajajo družbeno in okoljsko bolj sprejemljive rešitve.
Če te ne moti, da kradeš v gozdu, zakaj ne greš na njivo - veliko lažji izkop, saj ni korenin in še zemlja bo primernejša za zelenjavo?
Kmetija Neversink v New Yorku, stara šele par let, vodi jo in tudi dela na njej stric, ki je bil prej na Wall streetu finančni analitik ali nekaj podobnega. Kmetovanja se je lotil podobno kot financ. Za vsak ukrep ima točno preračunane stroške in doprinose, torej izdelane analize. Če te zanima finančno, je verjetno on eden najboljših naslovov za takšna vprašanja. Pišem po spominu, točne številke lahko poiščeš na njegovem yt kanalu - če bi imel dvignjene grede za 15, 20 cm, bi na njih moral pridelati 30% več zelenjave, da bi pokril dodaten strošek komposta in zemlje. Ker ni verjel, da bi bila višja greda toliko bolj produktivna, je nima in se sklanja povsem do tal. Tudi doma verjetno ne pokriješ stroškov z večjim pridelkom, vendar pa imaš gredo, ki jo je lažje obdelovati, je bolj prijazna do hrbtenice. Zadnje je po mojem mnenju glavni razlog, zakaj se ljudje odločajo za visoke grede. Poleg mode in estetike pa nekoliko podaljšane vegetacijske dobe.
Moje mnenje je, da za izdelavo visoke grede (in na sploh pri vrtičkarstvu) ne potrebuješ nobenega bioorganika, kock itd., jaz nimam ničesar. Zemlja je od izkopa za hišo. Bila je zelo slaba, bolj glina kot zemlja, po dveh, treh letih lahko rečem, da sedaj imam ilovnato zemljo. Strukrura je bila po vsem zelenem gnojenju že toliko zračna, da sem ob jesenskem sejanju le pograbila, lopatenje ni bilo potrebno. Gnojeno je bilo le s kompostom iz trave, listja in vej (rastlinski odpad na parceli). Lansko poletje sem dobila še par bal slame in jeseni prikolico gnoja. Zemlja ima sedaj zastirko in je bila tudi prvič zares pognojena. Cena: kolikor pač stanejo semena za zeleno gnojenje, izkop sem premetala na roke, torej brez bagra. Zaliva se z deževnico, ki se zbira s strehe barake v 1 kubični meter veliko cisterno. Le-ta je bila podarjena. Čas: dve do tri leta, odvisno od starosti grede. Pa še kakšno leto manjka. Če bi že na začetku imela gnoj in zastirko pa vedela več o sami zemlji, bi lahko proces skrajšala za kakšno leto.
Vse tole je off topic, saj Tone ne namerava v gozd po zemljo. Če bi, ne bi spraševal tukaj.
Ps: tudi krtin se ne krade!
