PodSvojoStreho.net
Vrtna zemlja - Print verzija

+- PodSvojoStreho.net (https://podsvojostreho.net/forum)
+-- Forum: Kar naredi dom (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=6)
+--- Forum: Vrt in okolica (https://podsvojostreho.net/forum/forumdisplay.php?fid=24)
+--- Tema: Vrtna zemlja (/showthread.php?tid=49996)



Vrtna zemlja - Evrcki - 4.3.2013

Pozdravljeni!
Smo društvo in bi za dokončno ureditev našega vrta potrebovali ok. 20 m3 primerne vrtne zemlje. Že vnaprej hvala za vse informacije in ponudbe.


Re: Vrtna zemlja - HišaMontažna - 11.3.2013

<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=18&t=50144">viewtopic.php?f=18&t=50144</a><!-- l -->


Lp


Re: Vrtna zemlja - lgregor - 24.2.2016

Odveč imam 100 m3 zemlje, to je vrhnja rodovitna plast globine 0,5 m. Tloris izkopa je cca. 8,5x23x0,5 m. Izkop in odvoz organizirate sami. Lokacija je občina Šenčur. info 041 856080


Re: Vrtna zemlja - Tone - 27.2.2019

Ali kdo ve za vrtno zemljo. Na dvignjeni gredi bi jo moral zamenjati, slab kubik bi jo rabil.


Re: Vrtna zemlja - SinAbi - 27.2.2019

Odvisno od željenih pridelkov.
Za tako količino kombiniraj gozdno in zemljo, ki jo imaš na voljo.

Nedolgo nazaj sem bral na enem "foromu", mislim, se spufaš, da vzgojiš pet solat.


Re: Vrtna zemlja - SinAbi - 27.2.2019

Prosim poročaj, koliko stane za m2 (kubik) kvalitetna zemlja, zelena podlaga, filc, zelene kocke, bioorganik, kao bioorganski bloki, ... zastirka, seveda bio...


Re: Vrtna zemlja - Missfirefly - 27.2.2019

V zemlji so med drugim tudi koristne glive in bakterije. Bakterije izločajo sluz, ki ima bazičen ph in s tem nižajo ph prsti. Izločki gliv so kisli in prst kisajo. Za zdravo rast in dober pridelek je pomembno, da izberemo pravo prst za pravo rastlino, saj bakterije in glive živijo v sožitju z raslino - od rastline dobijo del hrane, ki jo le-ta izloča iz korenin in tako privablja koristne mikroorganizme, v zameno pa rastlini dajejo hranila (jo gnojijo), ki jih sama ne more dobiti in plenijo, zajedo oz. ubijajo škodljivce. V gozdni zemlji je razmerje bakterij proti glivam 1 proti 10 ali večje, zato ima ta zemlja nižji ph in v njej dobro uspevajo olesenele rastline (drevesa), ki potrebujejo večje število gliv (mikoriza). V vitalni vrtni zemlji je razmerje bakterij proti glivam približno 1 proti 1, kar ustreza zahtevam neolesenelih rastlin (zelenjava). Visoka greda upraviči dodatne stroške, ki jih imaš z njeno izdelavo, samo če je visoko produktivna, za kar pa potrebuješ dobro zemljo - z gozdno že v začetku brcneš mimo.
Ne grabite listja v gozdu oz. ne hodite v gozd po zemljo! Če že ne zato, ker je prepovedano in delate škodo v gozdu, pa zato ker taka zemlja ni najprimernejša za domači vrt. SinAbi bo oprekal, da gre samo za slab kubik zemlje, vendar se žal vsako pomlad najde več ljudi, ki pridejo s prikolico po "par lopat" in spraskajo vso zemljo do skal, kar ostane golo tudi 10 let kasneje.
Zemljo lahko naročiš pri vrtnarskem podjetju, ki se ukvarja tudi z urejanjem okolice. Če najdeš kakšen kvaliteten izkop (za hišo, dvorišče), kjer imajo zemlje viška, poskrbiš le za nakladanje in odvoz.
Zakaj menjaš zemljo na gredi? Ni dovolj, da samo dodaš kompost?


Re: Vrtna zemlja - SinAbi - 27.2.2019

Oporekal bom samo toliko, ker sem (že prej) zaznal, da si iz tega foha. Sicer se pa moram špetirat s firefly-em (nič slabega ne mislim).

Če že, za eno šajtrgo gozdne zemlje, ne listja, ne bo neke škode. Ok, še en žakelj gor, da dvakrat ne hodiš.
Do skal ne gre, ker motko sfraderbaš. To je za začetek.

Une zadeve , kar sem prej pisal, finančno???

Na dvignjeni gredi je kombiniranje gozdne in krtijekov mala malca.
Sicer, za dvignjene grede m3 in Tona?


Re: Vrtna zemlja - Missfirefly - 27.2.2019

Nisem iz foha, tole je hobi. Napišeš lahko kar hočeš, saj si nekako ne predstavljam fireflyja, da bi ob zori jezdil na belem konju na dvoboj s tabo. Nič ne skrbi, se bova že sama zmenilaSmile

Moji problemi z gozdno zemljo:
- vzameš nekaj, kar ni tvoje,
- ni sprejemljivo, da vzameš nekomu, ki ima (veliko) zemlje, zato ker zate predstavlja nakup zemlje relativno velik in nepotreben strošek,
- tudi če vzameš manjšo količino zemlje, ki jo gozd lahko relativno hitro obnovi, nisi edini, ki to počne,
- profil gozdne zemlje ni globok, sploh na pobočju ne, in si hitro pri skali,
- tudi če ne prideš do skale, uničiš korenine, ki preprečujejo erozijo, in naslednji naliv odplavi zemljo,
- obstajajo družbeno in okoljsko bolj sprejemljive rešitve.
Če te ne moti, da kradeš v gozdu, zakaj ne greš na njivo - veliko lažji izkop, saj ni korenin in še zemlja bo primernejša za zelenjavo?

Kmetija Neversink v New Yorku, stara šele par let, vodi jo in tudi dela na njej stric, ki je bil prej na Wall streetu finančni analitik ali nekaj podobnega. Kmetovanja se je lotil podobno kot financ. Za vsak ukrep ima točno preračunane stroške in doprinose, torej izdelane analize. Če te zanima finančno, je verjetno on eden najboljših naslovov za takšna vprašanja. Pišem po spominu, točne številke lahko poiščeš na njegovem yt kanalu - če bi imel dvignjene grede za 15, 20 cm, bi na njih moral pridelati 30% več zelenjave, da bi pokril dodaten strošek komposta in zemlje. Ker ni verjel, da bi bila višja greda toliko bolj produktivna, je nima in se sklanja povsem do tal. Tudi doma verjetno ne pokriješ stroškov z večjim pridelkom, vendar pa imaš gredo, ki jo je lažje obdelovati, je bolj prijazna do hrbtenice. Zadnje je po mojem mnenju glavni razlog, zakaj se ljudje odločajo za visoke grede. Poleg mode in estetike pa nekoliko podaljšane vegetacijske dobe.

Moje mnenje je, da za izdelavo visoke grede (in na sploh pri vrtičkarstvu) ne potrebuješ nobenega bioorganika, kock itd., jaz nimam ničesar. Zemlja je od izkopa za hišo. Bila je zelo slaba, bolj glina kot zemlja, po dveh, treh letih lahko rečem, da sedaj imam ilovnato zemljo. Strukrura je bila po vsem zelenem gnojenju že toliko zračna, da sem ob jesenskem sejanju le pograbila, lopatenje ni bilo potrebno. Gnojeno je bilo le s kompostom iz trave, listja in vej (rastlinski odpad na parceli). Lansko poletje sem dobila še par bal slame in jeseni prikolico gnoja. Zemlja ima sedaj zastirko in je bila tudi prvič zares pognojena. Cena: kolikor pač stanejo semena za zeleno gnojenje, izkop sem premetala na roke, torej brez bagra. Zaliva se z deževnico, ki se zbira s strehe barake v 1 kubični meter veliko cisterno. Le-ta je bila podarjena. Čas: dve do tri leta, odvisno od starosti grede. Pa še kakšno leto manjka. Če bi že na začetku imela gnoj in zastirko pa vedela več o sami zemlji, bi lahko proces skrajšala za kakšno leto.

Vse tole je off topic, saj Tone ne namerava v gozd po zemljo. Če bi, ne bi spraševal tukaj.

Ps: tudi krtin se ne krade!


Re: Vrtna zemlja - SinAbi - 27.2.2019

Nisem imel namena, pa moram.

V "zelje" nisem in ne bom skakal, ni blema, niso bili konji v mislih.

Ni Tona tisti, repincl v pesku in te zadeve? Če je ta, ni začetnik, tako sem vzel.

Sam imam nekaj gozda, nekaj iglavcev, nekaj listavcev, nekaj mešano. Kar vzamnem, vzamem sebi, NIČ NE KRADEM! Oprosti za velike črke, ampak simek fešta očitno deluje. Tudi kompost delam domač, 1-2-3 letni.
Kar sem pisal glede kvalitetne zemlje, zelene podlage, filca, zelenih kock, bioorganika, ipd, ... je bilo namerno, ker lahko kdo kje drugje prebere, kaj vse naj bi vložil za tri solate, dva paradajza in eno papriko, recimo.

Sam sem nekaj desetletij ljubiteljsko domači vrtnar, grmovničar, zeliščar, sadjar, vinogradnik (kaka beseda ni reavno po SSKJ), ... Vsega skupaj ni malo.
Preiskusil marsikaj, preizkušam še vedno, sadiš karkoli na različnih mestnih ob različnem času, kolobarjenje, v različno zemljo, rez takšna in drugačna, ... veš, po nekaj cajta užmahaš, kaj bo, kje, kako, kdaj...
Tudi v visoke grede.

Naj bo dovolj, ker simek fešta deluje.