[matej.gale]

Citiram iz revije delo in dom, tema je talno ogrevanje;

...vgradnja s sistemskimi ploščami je za monterje razmeroma preprosta in hitra. Prenos toplote pri tako vgrajenem talnem ogrevanju pa je za 10-15% slabši, kot pri klasični mokri vgradnji, opozarja s.p. Miha Zaplotnik...

...glavna prednost t.i. klasike je, da je vstopna temperatura za 3-4 stopinje C nižja, kot pri sistemskih ploščah, kar prinese cca 15% prihranek...

Načeloma mi je njegovo mnenje všeč, saj vemo, da (večina) izvajalcev najraje vidi, da se vgradi sistemske plošče, ker je to hitro in enostavno.

Zakaj to tudi sprašujem - dobil sem ponudbo poceni sistemske plošče v debelini 3cm in 5cm ki bi jih porabil za večino prostorov, razen v dnevni in garderobni sobi bi moral zaradi problemov z višino iti na klasiko.

Cenovno sem sedaj na 1:1 (klasikaistemske+klasika), pa sem zdaj malo :? .

Zelo vesel bi bil vaših mnenj, čimveč in čimprej, saj moram v ponedeljek nekaj od tega kupiti, ker se v torek dela.

Hvala in LP

Matej

P.S. Če se tema ne ''klapa'', naj moderator ukrepa .

[Johan_R]

Laično (ker nisem izvedenec, uporabil pa sem sistemske plošče Adapt od Fragmata):

Gumbi, ki objemajo cevi talnega ogrevanja, se ne segrevajo oz. prevajajo toplote enakovredno estrihu, ki cevi oblije. Cevi so oblite bolj, če so položene na "mrežo".

Vendar, jaz grejem hišo že celo zimo, pa teh 10-15% nisem opazil. Dolgoročno (10 let) pa verjetno plačaš nekaj več energenta (gajba pira ali podobno).

Vendar sem cevi položil sam, brez orodij (sem nekaj prišparal za teh 10-15% :mrgreen: ).

Kaj je mišljeno z mokro vgradnjo, nimam pojma. Naš estrih je bil moker, ko so ga vgrajevali. Sedaj, hvala bogu, ni več :lol: .

LP, Ivo

[zelenec]

Idealno bi bilo, da bi bile cevi na sredi estriha ali še bolje bližje vrha glede na njegov navpični prerez, da estrih objame celotno površino cevi in cev enakomerno greje celo prostornino estriha. Tudi svetovalci ENSVETa so takega mnenja, da z vgradnjo čepkastih sistemskih plošč olajšamo delo polagalcu cevi in zmanjšamo učinkovitost prehoda toplote s cevi na estrih. Čepki namreč zmanjšajo površino cevi, ki je v stiku z estrihom. 10-15% razlika v strošku ogrevanja se mi zdi kar prava ocena.

[zelenec]

Vendar, jaz grejem hišo že celo zimo, pa teh 10-15% nisem opazil.

Jih tudi ne moreš, ker najbrž nisi polagal dveh enakih sob z enakimi potrebami z dvema različnima načinoma polaganja. Ali pač?

[Berghaus]

Eno vprašanje.

Kam pa izgubimo teh 15%?

[frank]

Eno vprašanje.

Kam pa izgubimo teh 15%?

nikamor ! :roll: :roll:

dol tako ali tako ne gre, ker je izolacija
je pa res, da se poslabša ODZIVNI ČAS, ker je površina, ki je na voljo za prenos toplote manjša
to se pa reši s tem, da je gostota cevi nekaj večja.

glede na to,d a so cevi na m 0,5 eur to ni noben problem...
za polaganje na mrežo pa je dela kar nekaj več..

po mojem so najboljša varianta sistemske plošče brez izolacije..
ker so zelo trde, debelina cca 2,5cm
pri teh so cevi po polaganju fiksiirane in ne skačejo ven.. kar pri večini običajnih sistemskih plošč ne drži..
s tem se reši tudi problem višine tlakov, kar je stalno problem... ker je zmeraj zmanjka..
zaradi križanja instalacij,.. slabih arhitektov...

[Žerjavar]

Kam pa izgubimo teh 15%

To je veliko pretiravanje. Vsa toplotna energija, ki preide iz vode v estrih se od tam prenaša dalje enako, ne glede na način polaganja cevi. Energije ne izgubimo nič! Pri polaganju na sistemske plošče je potrebna nekaj višja temperatura ogrevalne vode. Če ogrevate s toplotno črpalko bo COP nekaj višji, strošek elektrike bo nekaj večji. Težko bi to imenoval izguba v tehničnem smislu.

Če pa mi nekdo pove, koliko % površine cevi ima ob sebi manj kot 2 mm betona (pri polaganju na sistemsko ploščo), lahko naredim račun, da se vidi potrebna razlika temperature ogrevalne vode.

[zelenec]

Kam pa izgubimo teh 15%?

Deloma skozi spodnjo izolacijo. Nobena izolacija nima 100% učinkovitosti. Ker je v čepkih izolacija, ki preprečuje toploti širjenje v stran in deloma navzgor, je spodnji del estriha toplejši kot zgornji. Odjem toplote na stiku estriha s talno oblogo (keramiko) je zato manj učinkovit. Torej, ogrevamo predvsem spodnji del estriha. Če bi bile cevi potopljene v zgornjem delu estriha, bi bil zgornji del bolj ogret, spodnji manj, kar logično pogetne posledico, da je za isti prehod energije v prostor potrebna nižja vstopna temperatura vode.

Vse to mi je prišepnila moja kmečka pamet. Seveda pa je resnica lahko čisto drugje. Fiziki jo boste gotovo obelodanili.

[Romzis]

Eno vprašanje.

Kam pa izgubimo teh 15%?

si me prehitel :lol:
Itak je tole z izgubami eno samo nabijanje.
Če je stik cevi z estrihom slabši, pomeni da je odvzem toplote slabši, posledično je povratni vod manj ohlajen (toplejši) in je zato potrebno manj dogrevat vodo iz povratnega voda za pošiljanje nazaj v sistem. Izjema je lahko pri TČ, kjer je pomembno za izkoristek, da je temperatura medija (vode) čim nižja.

[Nebomgabiksal]

Po prebranem in z dodanim mojim mnenjem...

1) Ne morem se strinjati z zelencem, da je najbolje, da so cevi na sredini. Toplota se širi tja kamor se lahko. Laično bi jaz naredil 1/4 pod 3/4 nad.

2) Pri sistemnskih ploščah in strojnih estrihih, zaradi čepkov bistveno enostavneje nastane kakšen zračni žep. Kot vemo je mirujoč zrak dober izolator... Pri samorazlivnih ne vidim te težave.

3) Prehajanje toplote v spodnje nadstropje (ali pa klet) je vedno - ne gelde na vse. je pa to prehajanje minimalno, potelg tega pa lahko zadevo enostavno preprečiš z zadostno izolacijo.

4) Nevarnost, ki jo vidim pri polaganju na mrežo z vezicami je različna razteznost materialov (estrihi, železo, alumplast)

5) Izvedenka s trackerjem se mi zdi najbolj optimalna - pogoj je zadostna izolacija spodaj!


Konec koncev (last but not least?), pa je vse odvisno od izvajalca. Šalabajzer ti lahko naredi dober sistem tako slab, da boš pokuril 30% preveč...

[valko]

Samo če po mojem laičnem mnenju gledamo teorijo o izgubah, bi morali po tem takem tudi pri polaganju ploščic paziti na način polaganja. Ploščice se polagajo z nazobčano gladilko in tako ostane pod pološčicami tudi stisnjen zrak (lim se ne razporedi pod celotno ploščico), kar bi po tem takem pomenilo, da zaradi tega potrebujemo višjo temperaturo ogrevane vode?

[Nebomgabiksal]

Če je pod ploščico zrak, potem doni in to ni OK ;-) Zrak je sicer izolator, ampak (spet) po moje povzorči samo zamik in nič drugega. Če je T vode 30°C, se bo zračni žep tudi ogrel na 30°C in karavana ogrevanja gre dalje...

[valko]

Če je pod ploščico zrak, potem doni in to ni OK V mislih sem imel zrak med brazdami lepila in ne zrak pod celotno ploščico (ploščico v zraku).

[Žerjavar]

V mislih sem imel zrak med brazdami lepila

toplotna prevodnost 3 mm debele plasti lepila je 500 W/m2K, zraka pa 8. Če zračne reže zavzemajo 50 % površine ploščice, bo prevodnost 254 W/ m2K. Razlika je velika, ne pa pozabiti, da ima zadnji 1 cm betona, 3 mm lepila in 9 mm ploščice skupaj prevodnost 68 W/m2K, z upoštevanjem zraka med lepilom pa 60 - zmanjšanje prevodnosti je 13 %. Če je sedaj voda 6 stopinj toplejša od notranjosti, mora zaradi zraka v lepilu biti za 0,8 stopinje toplejša.

[vd]

Še ena stvar v premislek: toplota se ob dobri izolaciji pod ogrevalnimi cevmi res ne izgublja (vsaj en bistveno), vendar pa tla v primeru, da slabše prevajajo toploto tudi manj le te oddajo v prostor (razlika med T vstopne in T izstopne vode je majhna). Posledično to pomeni, da mora biti T v ceveh za isto T zraka v prostoru višja, kot če tla dobro prevajajo toploto. Iz tega pa bi že lahko sledile neke izgube, saj je za TČ ugoden čim nižji temperaturni režim.