[tiborv]

Imam namen izolirati poševnino za mansardno stanovanje.

Po nekaj klicin na URSO ter različne trgovine po Slo sem dobil veliko različnih informacij in mnenj.

Špirovc je debeline 15cm. Trenutno bi to zapolnil ni ne bi dal ničesar drugega. Ko se bo streha nekoč menjala v roku 6- let bi dal še na zunanjo stran(izolacijo takoj pod kritino) po priporočilu URSInega strokovnjaka.

Sedaj sem v dilemi glede debeline izolacije med špirovci. Nekateri mi govorijo da naj dam 20cm in "zažokam" da bom prišel do debeline 15cm, nekateri mi pravijo da naj dam samo 15cm.

Kaj vi mislite o tem da bi "zažokal" na debelino 15cm ??
Ne bi pa rad dajal še več zaradi omejenega prostora.

Sicer bi pa prosil kakšnega strokovnjaka tukaj no forumu če mi poda kakšno njegovo mnenje o tem kako bi to izvedel. HVALA !

[borovničan]

zažokanje ni smiselno ker je le normalno položena izolacija optimalna !!
debelina 15 cm je daleč premalo
optimalno bi bilo vsaj 25cm

:wink: potem pa jamrajo ljudje kako je poleti vroče in pozimi hladni in kupujejo klime in kaloriferje.... :oops:

[tomsom]

Hmmm...
Kaj pa vem ...
Čisto moje osebno mnenje in izkušnje...
Med špirovci imam 14cm URSE, na knauf profilih še dodatnih 5cm z ALU folijo-URSA.
Do sedaj ni bilo nekih hudih vročinskih problemov, niti ni bilo hladno v hiši, sploh pozimi ne.
Hiša je postavljena tako, da nad kuhinjo, dnevno sobo ter jedilnico, cel dan nabija sonce na streho, pa sploh ni krize.
Za hudo uro imam klimo, vendar še ni laufala.

Moje mnenje, kakšne izkušnje imate pa ostali, pa jaz ne vem.

LP
Tomaž

[gremlin]

kritina
zrak
tyvek
colarce
sf35 16 cm med širovci (nič požokano)
df40 10 cm počez (nič požokano)
parna zapora (metaliziran poliester)
knauf/opaž
vse OK.

lp

[ataIBA]

gremlin Napisal:kritina
zrak
tyvek
colarce
sf35 16 cm med širovci (nič požokano)
df40 10 cm počez (nič požokano)
parna zapora (metaliziran poliester)
knauf/opaž
vse OK.

lp

Pravilno in tega se drži!
Opozoriti te pa moram, da je "žokanje" vlaknate izolacije največja napaka, ki jo lahko narediš. 100 % parne zapore ni in v nažokani izolaciji se z leti veselo nabira vlaga - voda in smrad v mansardi....
Vlaknata izolacija zahteva zračni most na zunanji strani oz. med izolacijo in colarcami mora biti 2 cm zračnega mosta. Izolacija ne sme biti položena do desk!!!!
LP.

[mrombi]

ataIBA Napisal:

gremlin Napisal:kritina
zrak
tyvek
colarce
sf35 16 cm med širovci (nič požokano)
df40 10 cm počez (nič požokano)
parna zapora (metaliziran poliester)
knauf/opaž
vse OK.

lp

Pravilno in tega se drži!
Opozoriti te pa moram, da je "žokanje" vlaknate izolacije največja napaka, ki jo lahko narediš. 100 % parne zapore ni in v nažokani izolaciji se z leti veselo nabira vlaga - voda in smrad v mansardi....
Vlaknata izolacija zahteva zračni most na zunanji strani oz. med izolacijo in colarcami mora biti 2 cm zračnega mosta. Izolacija ne sme biti položena do desk!!!!
LP.

Glede tistega žepa 2 centimetra, pa sem mennja da ni potreben.
Izolacijo naloziš na polno in to je to. Eventuelna vlga pa prehaja skozi reže med deskami in potem cez sekundarno kritino.

[ataIBA]

mrombi Napisal:Glede tistega žepa 2 centimetra, pa sem mennja da ni potreben.
Izolacijo naloziš na polno in to je to. Eventuelna vlga pa prehaja skozi reže med deskami in potem cez sekundarno kritino.

Velika napača!
Najprej, reže med deskami so max 1 cm. Deske široke tudi 20 cm. Prekrite so s paropropustno folijo. Zračnega pretoka ni. Voda - kondenzacija, ki se izloča v vlaknati izolaciji zaradi padca temperature, pada zaradi gravitacije na parozaporo, se spet pregreva, spreminja agregatno stanje (se uplini), dvigne v izolaciji proti deskam, kjer se spet utekočini..., da skrajšam - izolacija je vlažna in s tem tudi manj izolativna. Tako imenovana nula, se pozimi seli proti parozapori!!!! Zračni kanal je zato, da izsušuje termoizolacijo.
Druga pomembna stvar.
V poletnih vročinah prvi zračni most pod kritino in nad deskami hladi kritino in hkrati pregreva deske prekrite s paropropustno folijo. Deske morajo segreti zrak v zračnem mostu. Preden le - ta zrak prebije izolacijo, je že tema. Torej, deske in zračni most pod deskami pomagata pri preboju toplote od zunaj v mansardo. Zame je dvojni zračni most najboljša stvar, ki se lahko zgodi mansardi.
LP.

[mrombi]

ataIBA Napisal:

mrombi Napisal:Glede tistega žepa 2 centimetra, pa sem mennja da ni potreben.
Izolacijo naloziš na polno in to je to. Eventuelna vlga pa prehaja skozi reže med deskami in potem cez sekundarno kritino.

Velika napača!
Najprej, reže med deskami so max 1 cm. Deske široke tudi 20 cm. Prekrite so s paropropustno folijo. Zračnega pretoka ni. Voda - kondenzacija, ki se izloča v vlaknati izolaciji zaradi padca temperature, pada zaradi gravitacije na parozaporo, se spet pregreva, spreminja agregatno stanje (se uplini), dvigne v izolaciji proti deskam, kjer se spet utekočini..., da skrajšam - izolacija je vlažna in s tem tudi manj izolativna. Tako imenovana nula, se pozimi seli proti parozapori!!!! Zračni kanal je zato, da izsušuje termoizolacijo.
Druga pomembna stvar.
V poletnih vročinah prvi zračni most pod kritino in nad deskami hladi kritino in hkrati pregreva deske prekrite s paropropustno folijo. Deske morajo segreti zrak v zračnem mostu. Preden le - ta zrak prebije izolacijo, je že tema. Torej, deske in zračni most pod deskami pomagata pri preboju toplote od zunaj v mansardo. Zame je dvojni zračni most najboljša stvar, ki se lahko zgodi mansardi.
LP.

Tukaj se vlaga v izolaciji označuje, kot da teče po deskah in kaj vem še vse. Mislim in upam, da te vlage pri pravilni gradnji ni veliko. Tukaj opisuješ zadevo kot da je nekdo izolacijo zalil z šlavfom...

Na točki kondenzacije ostane kondenz na istem mestu. Če ponazorim. kampljica nikoli ne pride cez izolacijo ampak sem prej porazgubi.

Zračni žep pa tudi povečuje kroženje zraka v ozolaciji in posledično se povečujejo toplotne izgube.
Sekundarna kritina ima zelo veliko prehodnost vlage. SD < 0,2 m.

Seveda je potrebno naredit kompromis med eno in drugo varinto.

Jaz sem odločil za poln prostor. Predvsem zaradi izolacje in kot sem prej omenu omejevanja kroženja zraka.

[ataIBA]

mrombi Napisal:Tukaj se vlaga v izolaciji označuje, kot da teče po deskah in kaj vem še vse. Mislim in upam, da te vlage pri pravilni gradnji ni veliko. Tukaj opisuješ zadevo kot da je nekdo izolacijo zalil z šlavfom...

Na točki kondenzacije ostane kondenz na istem mestu. Če ponazorim. kampljica nikoli ne pride cez izolacijo ampak sem prej porazgubi.

Zračni žep pa tudi povečuje kroženje zraka v ozolaciji in posledično se povečujejo toplotne izgube.
Sekundarna kritina ima zelo veliko prehodnost vlage. SD < 0,2 m.

Seveda je potrebno naredit kompromis med eno in drugo varinto.

Jaz sem odločil za poln prostor. Predvsem zaradi izolacje in kot sem prej omenu omejevanja kroženja zraka.

Teoretično je res, da vlage iz prostora v izolacijo pri pravilni gradnji ni veliko. Praktično pa to pomeni, da imaš parozaporo mnogokrat prebito z žeblji, ni lepljenih preklopov, zavihkov,... Takrat pri temperaturni razliki zunaj - 20, znotraj + 22 °C pomeni velik pritisk vlage v področje suhega zraka. S padcem temperature v izolaciji, se začne vlaga izločati, izolacija postane vlažna in s tem ji tudi izolativnost pade. Pametno povedano - "nula se seli proti parozapori". Pozorno beri kaj sem napisal, ker vlaga ne teče po deskah in tudi z šlauhom je ne polivaš.
Bi rekel, da imaš prav, da se kapljica porazgubi v izolaciji. Žal, jaz ne govorim o kapljici ampak o litrih kondenčne vode. Tu pa že računamo tudi na težo tekočine.
Zračni most nad izolacijo je 2 cm. Na celi površini desk prekritih s paropropustno folijo je teh nekaj cm samo dodatna izolacija in ni računati z "vzgonom toplega zraka".
Kompromisa ali prezračevanje izolacije ali ne, žal ni. Jaz samo rečem, da je nekaj narejeno po pravilih stroke z upoštevanjem gradbene fizike ali ni. Posledica je samo v rezultatu. Pri enih je večji kondenz, pri drugih manjši. Spet zaradi fizike. LP.

[mrombi]

ataIBA Napisal:

mrombi Napisal:Tukaj se vlaga v izolaciji označuje, kot da teče po deskah in kaj vem še vse. Mislim in upam, da te vlage pri pravilni gradnji ni veliko. Tukaj opisuješ zadevo kot da je nekdo izolacijo zalil z šlavfom...

Na točki kondenzacije ostane kondenz na istem mestu. Če ponazorim. kampljica nikoli ne pride cez izolacijo ampak sem prej porazgubi.

Zračni žep pa tudi povečuje kroženje zraka v ozolaciji in posledično se povečujejo toplotne izgube.
Sekundarna kritina ima zelo veliko prehodnost vlage. SD < 0,2 m.

Seveda je potrebno naredit kompromis med eno in drugo varinto.

Jaz sem odločil za poln prostor. Predvsem zaradi izolacje in kot sem prej omenu omejevanja kroženja zraka.

Teoretično je res, da vlage iz prostora v izolacijo pri pravilni gradnji ni veliko. Praktično pa to pomeni, da imaš parozaporo mnogokrat prebito z žeblji, ni lepljenih preklopov, zavihkov,... Takrat pri temperaturni razliki zunaj - 20, znotraj + 22 °C pomeni velik pritisk vlage v področje suhega zraka. S padcem temperature v izolaciji, se začne vlaga izločati, izolacija postane vlažna in s tem ji tudi izolativnost pade. Pametno povedano - "nula se seli proti parozapori". Pozorno beri kaj sem napisal, ker vlaga ne teče po deskah in tudi z šlauhom je ne polivaš.
Bi rekel, da imaš prav, da se kapljica porazgubi v izolaciji. Žal, jaz ne govorim o kapljici ampak o litrih kondenčne vode. Tu pa že računamo tudi na težo tekočine.
Zračni most nad izolacijo je 2 cm. Na celi površini desk prekritih s paropropustno folijo je teh nekaj cm samo dodatna izolacija in ni računati z "vzgonom toplega zraka".
Kompromisa ali prezračevanje izolacije ali ne, žal ni. Jaz samo rečem, da je nekaj narejeno po pravilih stroke z upoštevanjem gradbene fizike ali ni. Posledica je samo v rezultatu. Pri enih je večji kondenz, pri drugih manjši. Spet zaradi fizike. LP.

Ker vsi govorite o neki strašni vlagi in veliki količini vlage. Sem ze dbavnaj sklenil da bom na 3 nivojih vgradil senzorje temperature in vlage.
In bom kočno razčistil kako je s tem.

Glede samo vlage in prodiranje v izolacijo ne bom imel tezav, ker bom po dokoncanju instalacijske ravnine naredil blower test. In seveda takoj odpravil napake. Instalacijska ravnina bo seveda parna zapora (ne ovira).


Kaj pa je pravilen način gradnje pa ne bi debatiral.
Kot bi rekel kak mojster: "Več kot 5 cm izolacije je brez veze."

[ataIBA]

mrombi Napisal:Ker vsi govorite o neki strašni vlagi in veliki količini vlage. Sem ze dbavnaj sklenil da bom na 3 nivojih vgradil senzorje temperature in vlage.
In bom kočno razčistil kako je s tem.

Glede samo vlage in prodiranje v izolacijo ne bom imel tezav, ker bom po dokoncanju instalacijske ravnine naredil blower test. In seveda takoj odpravil napake. Instalacijska ravnina bo seveda parna zapora (ne ovira).


Kaj pa je pravilen način gradnje pa ne bi debatiral.
Kot bi rekel kak mojster: "Več kot 5 cm izolacije je brez veze."

Veš, za primerjavo rad uporabim prispodobo, da se vsa gradbena fizika kondenzov začne v WC-ju na neizoliranem pločevinastem vodnem kotličku. Voda ima 12° C, zrak v kopalnici 20° in ko dvakrat potegneš vodo, je na površini 1/2 m2 lepo število kapelj (ne kapljic). Temperaturna razlika 8-10 °C. Kaj pa + 22 in - 10?
Kot bi rekel kak mojster:"Več kot 30 cm izolacije je brez veze." Ja, ta pa je že mojster, ampak šele takrat, ko jo pravilno vgradi. LP.

[miso083]

Pri novogradnji imava poševni del (ostrešje) le delno. Vgrajeno po vrsti iz strehe: Strešniki, zračniki kanal (5cm), sekundarna kritina (Omega)deske, izolacija med špirovci (14 cm), izolacija pod špirovci (6cm), sekundarna kritina, deske, parna zapora, stiropor (2 cm) in fabjon. V poševnem delu sta dve sobi in kopalnica z infrasavno.
Upam, da je to približno pravilno in da bom lahko mirno spal.

[ataIBA]

miso083 Napisal:Pri novogradnji imava poševni del (ostrešje) le delno. Vgrajeno po vrsti iz strehe: Strešniki, zračniki kanal (5cm), sekundarna kritina (Omega)deske, izolacija med špirovci (14 cm), izolacija pod špirovci (6cm), sekundarna kritina, deske, parna zapora, stiropor (2 cm) in fabjon. V poševnem delu sta dve sobi in kopalnica z infrasavno.
Upam, da je to približno pravilno in da bom lahko mirno spal.

...izolacija pod špirovci in spet sekundarna kritina? hock:

[miso083]

moja napaka, tiskarska. sorry :oops:

[Pistrix]

ataIBA, spregledal si parno oviro ali zaporo na notranji strani izolacije. Le ta preprečuje, da bi vlaga iz tople in vlažne notrajosti prehajala v izolacijo, kjer bi se zaradi padca temperature kondenzirala. Zrak s temperaturo -10 ima zelo malo vlage in ko se le ta v izolaciji segreje, se iz njega ne kondenzira vlaga - kvečjemu obratno.

WC kotliček brez izolacije lahko primerjaš zgolj z neizolirano streho, kjer bi se prav tako kondenzirala vlaga notri v sobi.

Bistvo izolacije je, da se točko kondenzacije prenese, če lahko tako rečem, iz tople in vlažne notranjosti ven, na suh mraz, kjer bo nastalo bistveno manj kondenza, kot bi ga v notranjosti.

Sicer so pa najbolj neugodne temperature za kondenzacijo vlage v izolaciji pomladi in jeseni, ko je zrak nasičen z vlago. Pozimi pri -22 vlage praktično ni.

ataIBA Napisal:Veš, za primerjavo rad uporabim prispodobo, da se vsa gradbena fizika kondenzov začne v WC-ju na neizoliranem pločevinastem vodnem kotličku. Voda ima 12° C, zrak v kopalnici 20° in ko dvakrat potegneš vodo, je na površini 1/2 m2 lepo število kapelj (ne kapljic). Temperaturna razlika 8-10 °C. Kaj pa + 22 in - 10?
Kot bi rekel kak mojster:"Več kot 30 cm izolacije je brez veze." Ja, ta pa je že mojster, ampak šele takrat, ko jo pravilno vgradi. LP.