Tule berem različne zgodbe sotrpinov glede priključevanja SE za samooskrbo na sistem. Ne morem verjeti…v omrežju distribucije Elektra Maribor se zadeve vlečejo več kot 7 mesecev, v Ljubljani pod 1 mesec ne prideš, ima kdo podatke za Elektro Primorska? Elektro Celje in Elektro Gorenjska?
Si bom vzel malo časa in spisal en kratek priročnik kako postopati v primerih, ko organ ne izda odločbe (beri soglasja za priključitev: SzP) ali pogodbe o priključitvi v podpis.
Energetski zakon v enajstem odstavku 315.a člena določa, da izdaja spremembe soglasja za priključitev (torej, če gre obstoječe merilno mesto) poteka po skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki je hiter in mora biti končan najpozneje v 15 dneh, če je potreben poseben ugotovitveni postopek pa najkasneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.
Torej, kaj pa se zgodi, če organ (v tem primeru distribucija oziroma SODO) ne izda odločbe v tem roku?
Prva možnost je, ki se jo običajno vsi poslužujemo, da pokličemo na elektro in povprašamo kako in kaj je z našo vlogo, če je treba kaj dopolniti in če se približno ve kdaj bo soglasje izdano? In čakamo, in čakamo…ter upam, da bo soglasje jutri, naslednji teden, še ta mesec itn.
Druga možnost, če jo sploh imamo, je tipična slovenska oz. globalna, to je korupcija…pomislimo koga vse poznamo, da bi nam lahko »zrihtal« soglasje…Če imamo to srečo, ga dobimo v roku ali malo pozneje, in smo neizmerno veseli, ker ne trpimo tako kot drugi…ni nam težko odkartati denarja za steklenico viskija, ane? Korupcija pač.
Tretja možnost je, da vprašamo za pravni nasvet, kaj in kako lahko postopamo, če se ne zmenijo za nas…v nadaljevanju bom govoril predvsem o tej možnosti.
Ni skrivnost, da je to očitno sistemski problem in bi se ga, kljub temu, da imamo dovolj jasno zapisanih pravil igre in postopka, morali držati tudi državni, javni in drugo organi, kot so v našem primeru nosilci javnih pooblastil. Imamo tudi nadzornika (Agencija za energijo), ki ima več pooblastil od inšpektorjev in ministrstev, ki bi morala v skladu z zakonodajo nadzorovati izvajanje javne službe in skrbeti za »zagotavljanje javnih dobrin«. Nenazadnje bi vsi morali upoštevati in izvajati določbe direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije.
Torej, kakšen pravno možnosti imamo, če noben od zgoraj navedenih pristopov ne obrodi sadov?
a) Pritožba zoper molk organa
Zakon o splošnem upravnem postopku v četrtem odstavku odloča, da če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe (SzP) in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen. Torej, da prevedem: če organ ne izda določbe v roku, se šteje, kot da vam je soglasje zavrnil in se lahko zoper to »fiktivno« negativno odločbo pritožite.
Upam, da je glede rokov za izdajo in vročitev jasno, da roki začno teči, ko je organ prejel popolno vlogo. EZ-1 sicer določa, da mora organ pozvati stranko na dopolnitev najkasneje 5 dni po prejemu vloge.
Bi pa mogoče na tem mestu opozoril še na eno (opcijsko) vmesno stopnjo, in sicer o možnosti, da zahtevate pojasnilo. Uredba o upravnem poslovanju v 22. členu določa, da lahko stranka od organa zahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Organ stranko obvesti o razlogu za zamudo najpozneje v treh delovnih dneh po sprejemu zahtevka.
Kam lahko vloži pritožbo:
Enajsti odstavek 147. člena EZ-1 določa, da o pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča agencija. Zavrnjeni uporabnik sistema ima pravico do vpogleda v vso tehnično dokumentacijo elektrooperaterja v zvezi z zavrnitvijo soglasja za priključitev.
Naslov: Agencija za energijo, Strossmayerjeva ulica 30, 2000 Maribor.
Agencija bo potem morala od distributerja pridobiti spis zadeve, in odločiti o pritožbi tako, kot da bi vam distributer zavrnil priključitev.
Pozor: agencija ima po EZ-1 2 meseca rok za odločitev o pritožb. Zelo verjetno (razen, če ni drugih tehničnih zadržkov) bo pritožbi ugodil in naložil elektroperaterju, da odloči o vlogi v roku 15 dni (izjemoma v 30 dneh). Torej še vedno obstaja nevarnost, da distributer tudi v ponovljenem postopku ne odloči v roku.
b) Vložitev pobude za nadzor agencije pri elektroperaterju
Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij.
Če se kdo boji, da bi mu lahko bil zaradi razkritja imena vlagatelja pobude, povzročena škoda, lahko na podlagi 424. člena EZ-1 zahteva, da agencija varuje tajnost identitete.
V tej prijavi se podrobno opišejo kršitve rokov pri priključevanju na omrežje (pravica do dostopa do omrežja) in škoda, ki vam je zaradi zamud nastala.
c) Vložitev zahteve za odločanje o sporu med elektrooperaterjem in stranko
Gre za poseben postopek v sporu med vami in elektrooperaterjem na podlagi 413. člena EZ-1. Gre za spor med končnim odjemalcem in distribucijskim operaterjem (vem, izrazi v tem prispevku se med seboj razlikujejo, mestoma namenoma, mestoma pa ne – odvisno od vloge subjekta) v zvezi z dostopom do sistema in kršitvijo pravil s področja samooskrbe (prva alineja prvega odstavka in peto alinejo prvega odstavka 413. člena EZ-1).
Vendar pozor: za sprožitev tega postopka je treba operaterja pisno opozoriti in od njega zahtevati, da odloči o soglasju in ji dati primeren rok, ki teče od prejema zahteve, da na zahtevo odgovori (rok ne sme biti krajši od 15 dni). Operater ima potem tri možnosti: 1. odgovori v roku in pove, da ima ogromno vlog in da jih ne more rešiti, bla bla bla…, 2. izda odločbo o SzP, in 3. nič ne odgovori.
Če izbere opcijo pod 1, to pomeni zavrnitev zahteve in opcijo pod 3, ki pomeni potek roka za odgovor, moramo v 15 dneh vložiti na agencijo zahtevo, da agencija odloči o sporu (glej drugi odstavek 415. člena EZ-1).
Potem agencija pozove še nasprotno stranki, da se o zadevi izjasni in ji dan 15 dni, da morebiti vloži nasprotni zahtevek (karkoli že bo naredila, je pa ta faza lahko tudi zavlačevanje operaterja).
Potem agencija izvede usklajevalni narok (lahko tudi več njih), poteka pa podobno kor kakšen postopek mediacije ali mirnega reševanja sporov, zato ni do vsake potankosti formaliziran (kot ustna obravnava po ZUP). Cilj tega postopka je, da si stranke sporazumejo o dejstvih…sklepa pa, da se lahko konča z odločbo agencije ali pa tudi kakšnim pisnim dogovorom med strankami.
Glede na postopek o pritožbi, ki je opiran zgoraj, je lahko ta postopek hitrejši.
č) Vložitev prijave upravnemu inšpektorju
Če ne želite postopka pritožbe ali mediacije agencije pri obravnavi vaše vloge, je možno »pritisniti« na elektroperaterje ali SODO tudi s prijavo upravnemu inšpektorju zaradi kršitev pravil Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju, Energetskega zakona.
Opozorilo: ker so meje med pristojnostmi agencije (kot nadzornika) in upravnih inšpektorjev zelo tanke (glede na dololočbe EZ-1 o inšpekcijskem nadzoru) predlagam, da v prijavi inšpektorju zalo jasno in določno napišete v kateri stvari predlagate inšpekcijski nadzor in zakaj (ter na kateri podlagi) menite, da je pristojen za nadzor. Sicer se zgodi, da vam inšpektor odgovori (ali pa sploh nič ne odgovori), da ni pristojen, ker je pristojna Agencija za energijo.
d) Zahteva za ukrepanje – ministrstvu za infrastrukturo
V skladu z Zakonom o državni upravi (72. člen) je ministrstvo pristojno za nadzor nad nosilci javnih pooblastil. In sicer izvaja nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih (!) pravnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.
Ker gre v tem primeru za sistemski problem oz. sistemske kršitve zakonodaje – tako nacionalne kot tudi kršitve direktive Evropske unije, bi moralo ministrstvo v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepati. Ministrstvo je v razmerju s distribucijskim operaterjem kot koncedent in na podlagi Uredbe o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07 in 17/14 – EZ-1) izvaja nadzor nad javno službo.
e) Pritožba Evropski komisiji zaradi kršitev direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije
Direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov v 13. členu določa, da morajo biti postopki nediskriminratorni, pregledi in sorazmerni. Očitno je, da je postopek priključevanja SE za samooskrbo drugačen in se vloge obravnavajo po drugačnem sistemu kot vloge za priključitev na omrežje slehernega odjemalca. Ni mi znano, da bi postopek priključevanja trajal 7 mesecev oz. da bi 7 mesecev kdo čakal na soglasje za priključitev za odjem, pri aktivnem odjemalcu (prosumerju) pa je tak postopek 7 mesec pa gre za tehnično in upravno za enak postopek. Torej očitna diskriminacija v postopku, kar je očitna kršitev direktive. Ker se v skladu s pravom EU lahko fizična oseba direktno sklicuje na kršitev direktive, Komisija potem sproži postopek v katerem poizveduje pri državi članici o zatrjevani kršitvi in zahteva (na sistemski ravni) odpravo teh kršitev.
To navajam zgolj zaradi tega, ker vem, da posameznemu to sicer v postopku ne koristi prav dosti, ampak vseeno se lahko na to kršitev sklicuje, ampak bolj zaradi tega, ker če bo teh prijav več in sprotne, bo mogoč kakšen premik pri postopku priključevanja.
Vem, da sem bil malo dolg, ampak vseeno, če komu kaj pride prav in bi se nakopičene jeze rad znebil na konstruktiven način ?.
Sem pa odprt za kritike, komentarje, pobude in izboljšave…