[sassapo]

Če se boš lotil, ti vsekakor svetujem namesto alkatena inox rebrasto cev. Za enak dT jo potrebuješ kar 7x manj.
Ti sistemi preverjeno zelo dobro delujejo, problem je lahko samo narava potoka, če je ta hudourniški ni druge rešitve kot izgradnja izmenjevalnega bazena poleg potoka.

[xavi]

Pri vse boljših izkoristkih in vse bolj tihih črpalkah Zrak-Voda, ki jih ponuja trg, pa tudi ob dejstvu, da se zemlja segreva, je vprašanje, če se splača iti v takšne alternativne variante. Drugače je, če se spraviš v lastno gradnjo zemeljskega kolektorja in potem koristiš še višjo subvencijo za zemlja-voda.

[sassapo]

Verjemi, da se prekleto izplača, vsakemu ki ima možnost, ki ima ustrezno parcelo. Jasno pa ne tistemu, ki računa zgolj ceno investicije

[xavi]

Govorim za ta primer, potok, izmenjevalni bazen itd.

[sisekmisek]

Kako bi to zadevo izračunal glede dolžine inox cevi? Vem, da za geosondo bi rabil dve vrtine po 150m kolektorja na 17kw toplotno črplko. Če bi dal v potok direktno kolektor in predpostavim konstnaih 6 stopinj vode predivdevam da bi bila 1 U cev dolžine 150m dovolj. Dejansko bi bilo v potoko 300m kolektorja.
Če bi dal inox cev bi bilo potem kaj 50 m dovolj?

Izmenjevalni bazen dela investicijo nerentabilno. Direktno v potok pa zelo rentabilno. Praktično letni COP med 4 in 5 na radiatorjih ne glede na zunanje temperature. In sama investicija niti ne veliko dražja od zrak/voda. Sicer imam že zrak/voda tč in to s potokom bolj samo teoretično razmišljam. ARSO ne dovoli polaganja direktno v potok.

[bohinc]

Za zemlja v lastni režiji se strinjam z xsavi... , vendar pri mnogih verjetno predstavlja problem zadostne m2.
Za gosondo ,kljub prvotnemu navdušenju, sem vse bolj skeptičen... (pa vzemimo, da ne mene, ne soseda, ne moti izgled in ''hrup''), po raznih prebiranjih...
Največ prihrani geotermalna toplotna črpalka | Toplotne črpalke | Varčevanje 
https://geotermalna.si/?gclid=CjwKCAiA57...QTwtr43fJF 
ter tudi konkretnih porab uporabnikov...; me več ravno posebno ne navduši.
Zna bit ... boljša investicija v toplotni ovoj ali SE! Mišljeno za potratnejše objekte....
Sassapo izognil si se vprašanju morebitne potresne dejavnosti na geovrtino?!
Včerajšnji pri nas ni bil lih vprašljiv (čeravno dobro čuten), https://sl.wikipedia.org/wiki/Potres_v_Z...%8Dju_1998  pa je že na pogled spremenil del obale  bohinjskega jezera-Ukanc camp 16298754_1998_30_L.pdf (gorenjskiglas.si) 
Če delam hipotet. primerjavo v porabi zgolj ene ali druge TČ... je, odvisno od zim..., cca 16-25 let (za pokritje stroškov investicije med njima)
 Kaj bo takrat ''in'', ter kake bodo cene različnih energentov... ?! Recimo, da govorimo na cca 30let.... Kje grešim?
Koliko je firm, ki za geosondo dajo 30- 50let (da ne bomo o 100) garancije na geosondo... ne glede na tektonske premike?!
Je pa seveda izplačljivost odvisna tudi kje se kdo loti vrtine: štajersko- prekmurski konec, kras, gorenjska ipd...
  Naključno dobljeni podatki ... https://meteo.arso.gov.si/uploads/probas...ne/temp_zi  Mogoče podatkov o Cop pri A2 niso dali lih tko na pamet... o izkoristkih zračnih TČ...?! Menda se pa ozračje segreva..., čeravno snega imamo ''neomejeno'', ni veliko ''preletov'', kot leta poprej?! 
http://www.bohinj.eu/template/pages/stat....php?var=T
https://meteo.arso.gov.si/uploads/probas...one/temp_z nekaj je bilo celo nekoč...Povprečne zimske temperature skozi leta (statistika) - PodSvojoStreho.net


Wilson meniš , da te Sassapo brez znanja sprašuje po podatkih....?!

Komu verjeti? Rabimo enega neodvisneza!

[bvs]

Smo nekak blizu po luft liniji. Sodelavcu je vrtina preživela BP.

[csamo001]

Če bi se šel novogradnjo bi zeloooo verjetno šel v smeri zemeljskega kolektorja, ker takrat tako ali tako razriješ celotno zemljišče, tista ura ali dve več za JCB na koncu gradnje ni omembe vredna, pa pač strošek alkatena. Sama TČ, pa kolko razumem, je v istem kvalitativnem razredu cenejša od zrak-voda TČ.

Glede na to, da se bom slej ko prej na morju lotil gradnje (zemljišče je že kupljeno) - a je kdo delal zemlejski kolektor na morju? Rabil bi pa tam neko minimalno moč, ker se mi zdi glede na občasno uporabo izven sezone nesmiselno delati talno. Razmišljam o 3-4 konvektorjih, ker potem tudi klime ne bo treba montirat, dodaten plus je to da zunanje enote klim/TČ na slanem morskem zraku rjavijo, tak pa bi imel notranjo enoto pod streho.

Se je že kdo lotil česa takega za hiško na morju (lokacija blizu Zadra, tla primerno propustna za padavine)? Katere zemlja/voda TČ so tihe? Je sicer opcija, da bi delala talno, ampak potem rabim še dodatno klimo (prej omenjene težave s slanim zrakom). Tretja opcija je toplozračni kamin za občasno uporabo, z vsemi plusi in minusi, ampak potem je spet potreba po vsaj eni klimi.

Parcela je velikosti 464 m2, mere nekje 30 x 15. Hiša je planirana nekje 16m x dobrih 6m (podolgovata zaradi oblike parcele in potrebnih odmikov), planiran je še pomožni objekt do 50m2 (pomožni objekti po njihovi zakonodaji so lahko do max 50m2), oboje pritlično z ravno streho.

Moj idejni načrt...

   

[sassapo]

sisekmisek... Z nekaj rezerve potrebuješ 3x25m rebraste inox cevi 1". lahko tudi 2x38, boš pa v tem primeru potreboval nekoliko močnejšo OČ. Izračun je narejen na 20kw ob minimalni hitrosti vode 0,3m/sek. dT pod 2°C
Izmenjevalni bazenček sploh ni nek strošek, je pa kar nekaj dela, to je pa res. Če pa računaš, da si z bazenčkom varen pred hudourniško vodo, katera ti lahko v potoku cevi celo uniči, imaš lahko kontroliran in s tem enakomeren pretok ne glede na vodostaj... Praktično si lahko zelo dolga leta brez vsakih skrbi, kar je pa velikokrat precej več vredno kot nekaj 100€, ki bi jih zapravil, če se projekta lotiš sam.
Jaz ti toplo svetujem da narediš bazenček.

Samo... Ne boš ti na morju kopal za zemeljski kolektor. Vsi ki so poskušali so hitro obupali.
Vrtina pa ja in še za hlajenje jo lahko uporabiš.

[DELPHI]

Spremljam eno tako gradnjo v Istri že četrto leto. Hrvaški birokratski aparat, lokalne šege, lokalni/albanski izvajalci, sezonske prepovedi del, nategovanje iz vseh strani.
Od idilične slike o dopustih na svojem, je ostala samo še želja kako "čim prej dokončat in prodat". Ker tudi oddajanje ni tako enostavno, kot je videti, ko sam najameš apartma.
Otroci, ki so na začetku najbolj zagreti, se naveličajo, žena začne stokati "sej je še kej druzga na svetu, kt mešalc pa karjola", denarja začne zmanjkovati, živci se cefrajo, začneš preštevati koliko letnih dopustov je še pred tabo, otroci bi šli raje na Tajsko, do Zadra se gonit vsak vikend bo tudi zmeraj manj luštno, tako da..
Če nimaš glih 30 let, pa res zelo majhnih otrok in 100 jurjev, ki jih nimaš kam vtaknit, rajši najdi kakšno drugo zabavo.
Moje skromno, lahko tudi napačno razmišljanje, vsekakor pa dobronamerno.

[sassapo]

Bohinc... Ne vem kaj bi kakšen močnejši potres napravil z geo sondo? Verjetno jo lahko tudi uniči. Ne vem kako se med potresom giblje giblje npr. gornjih 150m zemeljskega sloja. Če je kje kdo, ki je vsaj amaterski seizmolog bo sigurno znal pojasnit.
Potrebno se je zavedati, da so pri vsaki TČ zrak voda materiali precej bolj obremenjeni. Zemlja voda ne pozna odtajanj in s tem utrujanja primarnih komponent. Nima vgrajenega 4 potnega plinskega ventila, kateri prične z leti puščat, če pravi čas ne opazimo skoraj zagotovo uniči kompresor.
Preko zime imamo na zemlja voda vsaj 2x večji izplen, nobenih težav z zmrzaljo, nobenega motečega hrupa, ni zunanje škatle... Kakorkoli in kdorkoli bo računal bo vedno prišel do zaključka, da je zemlja voda dolgoročno vedno najcenejša možna rešitev ogrevanja.
Dejstvo je, da je zrak voda kljub temu, da so naprave tega tipa v zadnjih desetih letih precej napredovale, še vedno tista zadnja rešitev, ko ni druge možnosti.
Preko fizike pač ne gre.

[Homer]

Če že govorimo o občutljivosti na potrese, imamo sedaj pri sosedih kar nekaj posnetkov, ki kažejo premaknjene ceste in poti.
Dvomim, da bi geosonda ali pa položene cevi to preživele.

Vsekakor bi bilo za upoštevati tudi take primere in temu primerno zamisliti sisteme z redundanco.......

[sisekmisek]

Kaj pa pomeni 3x25 ali 2x38? To je mišljeno da imaš nek jašek? Do tega jaška pridejo dve cevi iz toplotne črpalke naprej iz jaška pa 3x25 ali 2x38 inox cevi?

[sassapo]

Zaradi pre velikega hidravličnega upora na enojni cevi takšne dolžine, moraš tega zmanjšati na uporabno vrednost, na takšneg, ki ga lahko premaguje še cenovno in enegijsko sprejemljiva OČ.
To lahko narediš edino tako da vgradiš več krajših cevi, skozi katere bo imela solnica manjši upor. Razdelilec je lahko potopljen, lahko je pa tudi tik nad vodo.

[csamo001]

@sassapo
Zakaj so obupali? Skalnat teren ali kaj drugega? Glede na to, da je parcela na enih 15m nadmorske višine, pa do določene mere mivkasti teren, a ni to problem za potopno črpalko, ko je govora o vertikalni vrtini?

@DELPHI
Je bilo tudi pri nas veliko debatiranja okoli vsega kar si naštel. In če ne bi imeli doli sorodnikov, ki v veliki meri delajo ravno v gradbeništvu, se tega skoraj zagotovo ne bi lotil. Pa vsako leto se tak al drugače oglasimo pri njih in načeloma kar dobro poznam vse lokalne šege in navade, tudi kar se tiče "veselic" pri gradnji, če bi slučajno vzel arhitekta, ki ni iz njihovih krajev, enako velja za izvajalca. Tak da - vse bo lokalno, da se ja komu ne vsedemo v želodec. Pa vse bo lokalno, ker bo tako tudi (daleč) najcenejše. Pa upam, da tudi dovolj kvalitetno, ker smo pač "njihovi". Kar pa seveda ne pomeni, da se ne more zgodit, da ne bom že v kratkem preklinjal vsega skupaj.