[sassapo]

Nizozemske in Belgije nikakor ne moreš primerjati z našim klimatskim območjem, tam TČ zrak voda praktično ne poznajo defrostov, posledično je tudi sam zimski izkoristek neprimerljivo boljši kot pri nas.
Pred leti, smo (ko se mi je še ljubilo) testirali kar nekaj TČ, katere rezultate sem bolj ali manj na forumu tudi sproti objavljal. Praviloma tako kot povsod, tudi tukaj velja - več je bolje.
Sam SCOP - COP je vedno odvisen od več parametrov. Nikakor ni glavni krivec samo TČ.
Na sam izkoristek ima bistveni vpliv pravilna izbira same naprave glede na hišo in njen ogrevalni sistem, lokacijo, ter izvedba same hidravlične vezave. Zahtevana temp. vtoka, je pa tisto kar se še kako pozna ob napačni izbiri...
Na koncu, je pa potrebno vedeti, da še tako dobra naprava lahko deluje slabo, če vezava hidravlično ne štima.
Zemlja voda je vsekakor v veliki prednosti pred zrak voda, če je sistem dobro narejen pomeni to doživljenjsko investicijo in nobena primerjava z zrak voda ne pije vode. Dolgoročno, gre v biti za najcenejši in najboljši možni sistem ogrevanja kot tudi hlajenja, v primeru geosonde, ali močvirne lokacije horizontalnega kolektorja.

[Energetik81]

Proizvajalec navaja SCOP pri nekih določenih pogojih, ki jih ali pa jih ne moreš videti. Glej na to kot na podajanje tovarniške porabe avta, realno boš imel lahko povsem drugačno.

Natančno tako. Sicer imamo standard za izračun povprečnega letnega grelnega števila, vendar si predstavljam, da je nekaj "sivega maneverskega prostora" pri navajanju teh številk.

Poudarjam, da -- ker nekateri omenjate specifično grelno število COP -- me zanima povprečno letno grelno število SCOP.

V bistvu gre za celoletno razmerje med dobljeno in vloženo energijo in ne zgolj za grelno število pri določenih pogojih kot je B0W35 pri zemlja-voda ali A7W35 pri zrak-voda. Načeloma bi moral biti slednji dokaj enostaven za določiti na obstoječih napravah: vedeti morate le, koliko energije je porabila in koliko pridelala v eni sezoni.

Ena izmed takih skritih spremenljivk je vsekakor lokacija. Pri SCOP je sicer celotna Evropa razdeljena na hladno, povprečno in toplo podnebje, ki so vzeta po mestih Helsinki, Strasbourg in Atene. Slovenija se po tej metodologiji uvršča med hladno podnebje, vendar denimo Kronoterm navaja SCOP v povprečni klimi, Atlas (Thermia) pa v hladni.

Saj sem ti napisal, COPi so načeloma še kar točni. Nato pomnožiš določen COP z urami, ko bo z njim TČ predvidoma delovala, vse sešteješ in na koncu deliš z vsemi urami in bi ti moral ven pasti SCOP.

[gapez]

Enkrat je nekdo (se ne spomnim) dal gor tale link, ki se mi zdi precej uporaben.
Tudi zato, da vidim, katere TČ so za določen vir (zrak, voda, geo) v določenem razredu velikosti v Nemčiji bolj in manj pogoste.
https://www.waermepumpen-verbrauchsdaten...ch&lang=en

---

Enkrat je nekdo (se ne spomnim) dal gor tale link, ki se mi zdi precej uporaben.
Tudi zato, da vidim, katere TČ so za določen vir (zrak, voda, geo) v določenem razredu velikosti v Nemčiji bolj in manj pogoste.
https://www.waermepumpen-verbrauchsdaten...ch&lang=en

---

Enkrat je nekdo (se ne spomnim) dal gor tale link, ki se mi zdi precej uporaben.
Tudi zato, da vidim, katere TČ so za določen vir (zrak, voda, geo) v določenem razredu velikosti v Nemčiji bolj in manj pogoste.
https://www.waermepumpen-verbrauchsdaten...ch&lang=en

[david33]

Enkrat je nekdo (se ne spomnim) dal gor tale link, ki se mi zdi precej uporaben.
Tudi zato, da vidim, katere TČ so za določen vir (zrak, voda, geo) v določenem razredu velikosti v Nemčiji bolj in manj pogoste.
https://www.waermepumpen-verbrauchsdaten...ch&lang=en

Odlično, ne bi blo švoh če bi tudi Slovenci kaj takega postavli

V kombinaciji slanica-voda Nibe res izstopa -- tako izvenserijska je, da začenjam dvomiti v te podatke. Najdeš celo primere s SCOP nad 7.

Po drugi strani Thermia slanica-voda nobena ne dosega niti SCOP 3.

---

Sam SCOP - COP je vedno odvisen od več parametrov.  Nikakor ni glavni krivec samo TČ.
Na sam izkoristek ima bistveni vpliv pravilna izbira same naprave glede na hišo in njen ogrevalni sistem, lokacijo, ter izvedba same hidravlične vezave. Zahtevana temp. vtoka, je pa tisto kar se še kako pozna ob napačni izbiri...  
Na koncu, je pa potrebno vedeti, da še tako dobra naprava lahko deluje slabo, če vezava hidravlično ne štima.

Absolutno se strinjam z vsem, kar ste napisali (vsaj tisti del, katerega zmorem razumet, saj vseh podrobnosti ne poznam), vendar se kot končni kupec kaj več kot igrati s SCOP in ceno ne morem, saj drugi podatki niso na voljo; verjetno mi noben monter ne bo dejal, da vezava ni v redu izvedena.

V našem primeru vemo oz. ocenjujemo, kaj bi naj potrebovali in zdaj skušamo zbrati nek optimum glede na zahteve: po izračunu projektanta, ki je izdelal gradbeno fiziko oz. simuliral energetsko izkaznico, bomo rabili 6 kW stroj in porabili ~6000 kWh letno za ogrevanje 200 m² s talnim gretjem ter ~6400 kWh letno za gretje sanitarne vode.

[grega09]

Kako pa merite te SCOP-e? Za pravilno določitev bi bil potreben kalorimeter na ogrevalni strani, da bi se točno vedelo koliko toplote se je proizvedlo (ogrevanje objekta in sanitarna voda). In pa seveda točna poraba elektrike (tu je po mojem treba upoštevati vse obtočne črpalke, ventilatorje, itd. - porabljena energija v strojnici), da imamo podatek za dovedeno energijo.

Vam pa lahko sporočim v roku kakšnega leta in pol kakšen bo izplen TČ voda-voda, ki ima vir vode 3 m pod nivojem tal in konstantne temperature 14°C. Sicer bo vse skupaj samo ocena, ker kalorimetra nimam. Je pa v navodilih za uporabo tabela s faktorji proizvajalca, iz katerih se lahko preko delovnih ur pride do neke ocene proizvedene energije in s tem tudi do SCOP-a. Bom videl kakšna bo situacija in si bom potem malo več časa vzel. Pričakujem pa SCOP nekje okrog 5 - tu so v oceni seveda že upoštevane vse črpalke, tudi potopna v vrtini.

Kakor vem je pri Thermiah testiran SCOP nižji, ker veliko modelov sanitarno vodo ogreva zraven in to je na testih upoštevano. Pri drugih TČ bi jo pa tudi moral, na testih pa to zanemarijo. Je nekaj takšnega? Kot poraba goriva (in po novem izpustov) pri avtomobilih. Vemo, da vsi lažejo. Eni bolj, drugi manj.

[sašo65]

za cop in skop mi je kot za lanski sneg, isti k.... kot bi preračunaval porabo avta na tri decimalke.....zadeva dela osmo leto, poraba "minimalna" v hiši 22c tople vode dovolj, merodavna je položnica in ta bo za oktober recimo (450kwh cela bajta) mal čez 60 eur.....torej 20eur gretje in SV
...zdej se pa ti ubadaj s copi in scpoi....

[david33]

Saj sem ti napisal, COPi so načeloma še kar točni. Nato pomnožiš določen COP z urami, ko bo z njim TČ predvidoma delovala, vse sešteješ in na koncu deliš z vsemi urami in bi ti moral ven pasti SCOP.

Hvala, sem površno prebral. Okvirno oceno SCOP-a se res da potegnat iz povprečnih zunanjih temperatur in predvidene porabe črpalke.

Vendar to bolj velja za sistemie zrak-voda. Vprašanje je, kako se giba temperatura medija pri sistemih zemlja-voda: geosodne bi naj bile dokaj stabilne, gibanje temperature v horizontalnem kolektorju pa mi ni poznano.

[vrzislo]

Pred osmimi leti se s COP ob izbiranju toplotne nisem ukvarjal pretirano. Izbral sem domačega proizvajalca. Po vseh letih uporabe se vedno manj ukvarjam z porabo. Moja poraba elektrike za gospodinjstvo kot celoto močno presega porabo za ogrevanje, v oktobru ni na prvem mestu. Mogoče v mrzlem decembru ali januarju. Podatki za ogrevanje kažejo porabo okoli 300 kWh. Skupaj vsa poraba pa 1700 kWh.

[sassapo]

Kot že večkrat omenjeno...
Splošnega pravila ni in ga tudi nikoli ne bo, je enostavno preveč sprejemljivk, da bi lahko TČ kupovali kot TV ali pralni stroj, zgolj na podlagi kataloških podatkov.

[scuba123]

Pri meni se giblje medij - slanica med 1 in 21 stopinjami.

[david33]

Pri meni se giblje medij - slanica med 1 in 21 stopinjami.

Vau, tole se sliši izjemno. Morda lahko poveš malo več o konfiguraciji? Dolžina kolektorja, kakšen je, kakšna TČ ipd.

[scuba123]

Mi še nismo vseljeni, in je še hiša brez fasade,novogradnja vendar l.2004,
Kolektor položen na 1,8 m dejansko še v podtalnico.
4x100m in dovodna do kurilnice mislim da nekje cca.25m.
TČ dimplex sik 8tes, brez grelcev, brez zalogovmika.
2x 100m talno.
Malo sem spremljal to temperaturo zemljine in res poleti se dvigne na cca.21 stopinj.
Varno je do 25, v hudi zimi pa ni šlo pod 0.
Če bi še enkrat delal bi dal še eno vejo.
Komplet kurilnica 8.900€.

[Dave]

Pri meni se giblje medij - slanica med 1 in 21 stopinjami.

Huh, lepe številke. Mene tudi zanima dolžina cevi ter "kvaliteta" zemlje v katero je bil postavljen kolektor. Jaz sem že letos postavil 2x300 metrov cevi v pretežno ilovnata tla in mam v planu drugo leto, po izdelavi fasade kupiti TČ. Tudi še sam ne vem katerega proizvajalca TČ bi izbral...

[david33]

Kot že večkrat omenjeno...
Splošnega pravila ni in ga tudi nikoli ne bo, je enostavno preveč sprejemljivk, da bi lahko TČ kupovali kot TV ali pralni stroj, zgolj na podlagi kataloških podatkov.

Res nočem izpasti provokativno, ampak -- kako pa, če ne tako?

Če je TČ je ustrezno projektirana in kvalitetno vgrajena, je treba le še izbrati znamko, kjer pa rokuješ predvsem s kataloškimi podatki: garancija, učinkovitost, glasnost, barva, oblika in podobni heci.

Kar težko verjamem, da cela industrija TČ ni zmožna sproducirat nekaj indikatorjev o relevantnih vidikih delovanja teh strojev; nenazadnje za razliko od marsičesa podobno dragega, TČ ne moreš peljati na testno vožnjo.

[scuba123]

Tako je bilo konec marca 2017