[Energetik81]

Sicer pri veliki debelini izolacije toplotna akumulacija ni več tako pomembna, tako da po mojem mnenju betonska streha ni potrebna. Ob aktivnem hlajenju itak ni potrebe po akumulaciji toplote, ker se toplota sproti odvaja in jo ni potrebno akumulirati do noči.

Se ne strinjam, brez akumulacije bo tudi ob debeli izolacije ob dejavnostih v prostoru vroče.
Se pa strinjam, da jo ob aktivnem hlajenju ne potrebuješ (toliko).

Npr. v pasivni mansardi, ki je narejena povsem montažno, bo problem s pregrevanjem lahko že jeseni ali spomladi. Je pa res da takrat lahko problem enostavno rešiš z odprtim oknom. Ampak pri masivnem stropu in stenah to ni potrebno, ker požrejo viške, nato pa že "prime" regulacija ogrevanja.

[trance0]

Če misliš v vsakem primeru imeti aktivno zračno hlajenje že zaradi razvlaževanja, je betonski strop zgolj iz razloga požiranja in oddajanja viškov toplote najbrž povsem nepotreben. Nasploh bržkone ni preveč smiselno imeti (debelega) betonskega stropa v pasivni montažni bajti, če ima le-ta vsaj minimalno aktivno ogrevanje in hlajenje.

[BojanF]

Sicer pri veliki debelini izolacije toplotna akumulacija ni več tako pomembna, tako da po mojem mnenju betonska streha ni potrebna. Ob aktivnem hlajenju itak ni potrebe po akumulaciji toplote, ker se toplota sproti odvaja in jo ni potrebno akumulirati do noči.

Se ne strinjam, brez akumulacije bo tudi ob debeli izolacije ob dejavnostih v prostoru vroče.

Ok, ampak koliko dejavnosti se lahko pričakuje v tipični mansardi s spalnimi prostori? Ne rečem, če bi bila gor kuhinja, ampak običajno ni. Akumulacijo sicer prispevajo še obodne stene in tla, tako da če hiša nima betonske strehe to še ne pomeni da je povsem brez akumulacije.

Sicer pa phpp račun to načeloma upošteva, če prilagodiš ustrezen parameter lahko hitro vidiš koliko betonska streha vpliva na pogostost pregrevanja oziroma porabo za hlajenje.

[pomagač]

Akumulacija v samo spalni mansardi je zelo pomembna. Moj sosed ima skeletno pasivno hišo in lansko leto je zaradi vročine v mansardi vgradil klimo. Pravi, da je blo noter 60stopinj (ne dobesedno). Jaz imam masivno gradnjo, pasivni ovoj in se čez, tudi samo spalna mansarda in T ne preseže 23st. Je pa sosed na račun poletnega poležavanja v hlajeni hiši poleti pridelal trebuh ?

[trance0]

Kaj pa odvajanje vlage v soparnih poletnih dneh in nočeh v teh ultraizoliranih pasivnih kočah? Meni je temperatura poleti manjši problem kot vlaga.

[sašo65]

saj vlaga je problem.....v mansardi pa naj bo še tako fensi narejena, ko je enkrat zunaj 35 in več cel teden ob tem se še noči ne shladijo pod 20c potem je edina rešitev klima....jaz samo z funkcijo "dry" iz 27 spusim na 26.5 in že je razlika noč in dan zato mi ne govorit, da klima ni potrebna...

[Energetik81]

Če misliš v vsakem primeru imeti aktivno zračno hlajenje že zaradi razvlaževanja, je betonski strop zgolj iz razloga požiranja in oddajanja viškov toplote najbrž povsem nepotreben. Nasploh bržkone ni preveč smiselno imeti (debelega) betonskega stropa v pasivni montažni bajti, če ima le-ta vsaj minimalno aktivno ogrevanje in hlajenje.

Brez zelo dobre regulacije ogrevanja/hlajenja v _vsakem_ prostoru, je akumulacija še vedno zelo dobrodošla. Ampak saj vemo kako je - ob toplozračnem hlajenju lahko v posameznem prostoru štelaš le odprtost ventila, na roke.
Talno pa vemo kako je, lahko ga povsem ugasneš, posije sonce v spalnico in je prevroče. Še v moji spalnici (talno ves čas ugasnjeno) z betonskim stropom in poševnino se ob soncu ogreje takoj za 0,5-1K, kaj šele bi bilo z gips stropom.

[Alien2018]

Sicer pri veliki debelini izolacije toplotna akumulacija ni več tako pomembna, tako da po mojem mnenju betonska streha ni potrebna. Ob aktivnem hlajenju itak ni potrebe po akumulaciji toplote, ker se toplota sproti odvaja in jo ni potrebno akumulirati do noči.

Se ne strinjam, brez akumulacije bo tudi ob debeli izolacije ob dejavnostih v prostoru vroče.
Se pa strinjam, da jo ob aktivnem hlajenju ne potrebuješ (toliko).

Npr. v pasivni mansardi, ki je narejena povsem montažno, bo problem s pregrevanjem lahko že jeseni ali spomladi. Je pa res da takrat lahko problem enostavno rešiš z odprtim oknom. Ampak pri masivnem stropu in stenah to ni potrebno, ker požrejo viške, nato pa že "prime" regulacija ogrevanja.

Čakej Energetik, a ti tko to mal na pamet al kaj? Imam montažno pasivno hišo, nobenga betona nad mansardo slabih 50cm Knauf kamene volne in ti lahko povem da niti slučajno ni nobenega pregrevanja poleti, kaj šele jeseni ali sponladi. 

Koliko jih pa ti osebno poznaš, da imajo težave?

[Energetik81]

Napiši še lokacijo in nadmorsko višino in kaj počneš v mansardi. Seveda če prideš v mansardo zgolj spat, čez dan pa vse zaprto in povsod rolete dol, se ne bo pregrevalo.

[trance0]

Saj ni pregrevanje glavni problem niti poleti niti pozimi. Pravi problem je vzdrževanje ustrezne ravni relativne zračne vlage v prostorih.

[Aljaz30]

rekuperator z vračanjem vlage pa maš rešen problem

[Energetik81]

rekuperator z vračanjem vlage pa maš rešen problem

Pozimi ja, poleti pa je vsaj ponoči kontraproduktivno. Vlaga se od dejavnosti kopiči in kopiči v notranjosti. Ponoči je ponavadi rosišče zunaj vsaj malo nižje in z zračenjem skozi okna (ali navadni rekuperator) vsaj nekaj vlage lahko spraviš ven, z entalpijsko kocko pa še to ne.

[Aljaz30]

rekuperator z vračanjem vlage pa maš rešen problem

Pozimi ja, poleti pa je vsaj ponoči kontraproduktivno. Vlaga se od dejavnosti kopiči in kopiči v notranjosti. Ponoči je ponavadi rosišče zunaj vsaj malo nižje in z zračenjem skozi okna (ali navadni rekuperator) vsaj nekaj vlage lahko spraviš ven, z entalpijsko kocko pa še to ne.

Poleti imaš možnost bypass uporabo ki je zelo učinkovita zvečer ko se shladi zunanja temp.

[trance0]

Poleti, ko je res soparno, rabiš aktivno razvlaževanje, vse ostalo so kompromisi oziroma manj učinkovite metode. Pozimi pa seveda ni težav, ker lahko uporabiš vlažilec.

[Wolkulja]

Ali pri pasivni hiši/ nes mora streha sovpadati z steno?