[Energetik81]

Seveda lahko povečaš priključno moč. Plačaš enkratni znesek za vsak kW povečanja in potem še vsak mesec nekaj €. Mogoče moraš še kaj spremeniti v instalaciji, kar tudi ni zastonj.

Valda. In to posplošiš na vse. Ponekod je NN omrežje tako švoh, da ti distributer niti v sanjah ne bo dal soglasja za višjo priključno moč. Npr. pri nas smo zabetonirani na max 3x20A. Vsaj dokler se ne ojača omrežje. Kar pa se glede na videno ne bo še 10, 20 let.

Glede inverterja očitno tudi ne veš, da lahko daje od sebe kolikor hoče jalove, seveda odvisno od izvedbe. Tudi ko je zunaj tema.

Ravno sedaj potekajo dela na napajanju proizvodne hale. Delovna moč naprav bo tam 650 kW. Ocenjen cos fi 0,85. Kateri inverter mi priporočiš, da bomo dvignili cos fi na 0,95? Če lahko da jalove energije kolikor hočem, bo 10 kVA inverter od SolarEdge dovolj?

Ne razumem kaj hočeš povedat, da bi 650kW napajal preko grid-tie inverterja ali kaj?
Če naprave rabijo 650kW pri 0,85 cos fi, je to to, ne moreš nič dvigovati skupnega cosfi napajanja, razen če pri vsaki napravi montiraš še ustrezno kompenzacijsko napravo.  Seveda lahko na priklopni točki stavbe montiraš ustrezen STATCOM in imaš proti distributerju cosfi=1, ne glede na naprave v pogonu.

Na hitro sem pogledal specifikacije nekega hišnega grid-tie inverterja in lahko daje od sebe moč z cosfi 0,8 ind ali kap (seveda znotraj nazivnega toka) . Se pa očitno inverter ugasne, ko napetost na DC strani pade pod določeno vrednost (ponoči), kar pa je pač stvar dizajna inverterja.

[Lihkar]

Točno tako, inverter ima podano mejno napetost na DC vhodih, pri kateri se zjutraj zbudi in zvečer gre spat.
Ima podano tudi MPPT območje DC napetosti, kjer daje največ od sebe in če se DC napetosti čimveč časa tam nahajajo, je izkoristek največji.

[Energetik81]

Točno tako, inverter ima podano mejno napetost na DC vhodih, pri kateri se zjutraj zbudi in zvečer gre spat.
Ima podano tudi MPPT območje DC napetosti, kjer daje največ od sebe in če se DC napetosti čimveč časa tam nahajajo, je izkoristek največji.

Nič pa ne preprečuje, da bi tak inverter naredili tako, da bi tudi ponoči (celice v temi) deloval kot kompenzator jalove. Torej bi imel nastavljeno referenčno AC napetost npr. 400 V in bi po svojih zmožnosti proizvajal/požiral jalovo. Sedaj pač daje od sebe moč s cosfi=1 ne glede na napetost omrežja.

Ampak se očitno ne splača oz. (še) ni takih zahtev s strani distributerjev.

[Lihkar]

Ponoči gre inverter spat.

Inverter lahko kompenzira samo z energijo iz PV modulov, ko je ta prisotna in čisto nič drugače. In ker je inverter proizvodna naprava, je zahtevano, da mora v omrežju sodelovati tudi z jalovo energijo, ampak samo v obsegu proizvedene energije.

Če je elektrarna priključena na notranjo inštalacijo tovarne (kot neka zelo velika samooskrbna naprava), pa lahko sodeluje tudi pri kompenzaciji na inštalaciji tovarne, ampak spet samo v obsegu proizvedene energije.

[Energetik81]

Ponoči gre inverter spat.

Inverter lahko kompenzira samo z energijo iz PV modulov, ko je ta prisotna in čisto nič drugače. In ker je inverter proizvodna naprava, je zahtevano, da mora v omrežju sodelovati tudi z jalovo energijo, ampak samo v obsegu proizvedene energije.

Če je elektrarna priključena na notranjo inštalacijo tovarne (kot neka zelo velika samooskrbna naprava), pa lahko sodeluje tudi pri kompenzaciji na inštalaciji tovarne, ampak spet samo v obsegu proizvedene energije.

Napisal sem, da ni nobene tehnične ali hude ekonomske omjitve, da ne bi ta inverter tudi brez moči iz PV proizvajal/požiral jalovo. Samo se pač proizvajalcu to ne splača naredit, ker ni zahtevano.

[Lihkar]

Je huda tehnična omejitev!

Nobena aktivna naprava ne more delati, če je izključena ali v stand-by modu.

Če bi katerikoli PV razsmernik kompenziral tudi ponoči, bi se klical kompenzacijska naprava. Ker pa je osnovni namen razsmernika, da razsmerja, pač ponoči ne bo kompenziral..

Ampak tega ne zmoreš razumeti...

Sicer pa, da vidimo po tvoje, zaradi česa bi razsmernik na preprost način kompenziral tudi ponoči?
Vsi imajo AC relay, ki je izključen, ko ni minimalne DC napetosti na DC vhodih.
Tistih nekaj W moči kuri stand-by mode, ki stalno preverja razmere, če je treba zbuditi razsmernik in vklopiti AC relay, da preko njega začne oddajati v omrežje.

Kaj bi tukaj karkoli ponoči kompenziralo? Razsmernik ni kondenzator, to pa najbrž že veš...

[matix]

Pozdravljeni!

Ker gradimo eno novo halo imam čisto eno laično vprašanje, ker je internet polnih različnih podatkov. In sicer, nadzorni mi je predlagal, da bi na južno stran hale (cca 375 m2 površine) postavili solarne panele. Lokacija je zelo dobro pozicionirana in je čez celo leto deležna veliko sonca. Streha bi imela naklon 15 stopinj, nahaja pa se na področju Rače (p.š. 2327, pri Mariboru). Ker bi to bil skladiščni objekt ne pričakujem, da bi se poraba električne energije nekaj drastično povečala, v tem trenutku pa imamo strošek elektrike mesečno približno 1000 EUR. Ali je po vaših izkušnjah možno, da si s 375m2 površine pokrijemo strošek električne energije? Kakšna bi po vaših izkušnjah bila investicija v takšno zadevo in seveda povratek investicije? Če to ni pravi forum za to, se že vnaprej opravičujem. Hvala!

[Energetik81]

Je huda tehnična omejitev!

Nobena aktivna naprava ne more delati, če je izključena ali v stand-by modu.

Če bi katerikoli PV razsmernik kompenziral tudi ponoči, bi se klical kompenzacijska naprava. Ker pa je osnovni namen razsmernika, da razsmerja, pač ponoči ne bo kompenziral..

Ampak tega ne zmoreš razumeti...

Sicer pa, da vidimo po tvoje, zaradi česa bi razsmernik na preprost način kompenziral tudi ponoči?
Vsi imajo AC relay, ki je izključen, ko ni minimalne DC napetosti na DC vhodih.
Tistih nekaj W moči kuri stand-by mode, ki stalno preverja razmere, če je treba zbuditi razsmernik in vklopiti AC relay, da preko njega začne oddajati v omrežje.

Kaj bi tukaj karkoli ponoči kompenziralo? Razsmernik ni kondenzator, to pa najbrž že veš...

Ne bereš, kaj sem napisal - da bi proizvajalec lahko brez večjih tehničnih težav izdeloval take razsmernike, ki bi imeli zraven še funkcijo kompenzatorja, brez napetosti na DC vhodu. Torej da bi npr. ponoči žrl jalovo in nižal previsoke napetosti, ki se lahko pojavljajo takrat.
Ali sem morda trdil, da obstoječi PV razsmerniki to omogočajo?

[Lihkar]

Je huda tehnična omejitev!

Nobena aktivna naprava ne more delati, če je izključena ali v stand-by modu.

Če bi katerikoli PV razsmernik kompenziral tudi ponoči, bi se klical kompenzacijska naprava. Ker pa je osnovni namen razsmernika, da razsmerja, pač ponoči ne bo kompenziral..

Ampak tega ne zmoreš razumeti...

Sicer pa, da vidimo po tvoje, zaradi česa bi razsmernik na preprost način kompenziral tudi ponoči?
Vsi imajo AC relay, ki je izključen, ko ni minimalne DC napetosti na DC vhodih.
Tistih nekaj W moči kuri stand-by mode, ki stalno preverja razmere, če je treba zbuditi razsmernik in vklopiti AC relay, da preko njega začne oddajati v omrežje.

Kaj bi tukaj karkoli ponoči kompenziralo? Razsmernik ni kondenzator, to pa najbrž že veš...

Ne bereš, kaj sem napisal - da bi proizvajalec lahko brez večjih tehničnih težav izdeloval take razsmernike, ki bi imeli zraven še funkcijo kompenzatorja, brez napetosti na DC vhodu. Torej da bi npr. ponoči žrl jalovo in nižal previsoke napetosti, ki se lahko pojavljajo takrat.
Ali sem morda trdil, da obstoječi PV razsmerniki to omogočajo?

Pisal si dvoumno! Preveri svoje poste.

Lepo, da veš, da proizvajalcu (kateremu točno?) to ne bi bil problem narediti. Se lahko pozanimam preko tehnične službe...
Opiši mi vsaj osnove delovanja takega razsmernika, da bom razmislil, če je to sploh mogoče.

---

Pozdravljeni!

Ker gradimo eno novo halo imam čisto eno laično vprašanje, ker je internet polnih različnih podatkov. In sicer, nadzorni mi je predlagal, da bi na južno stran hale (cca 375 m2 površine) postavili solarne panele. Lokacija je zelo dobro pozicionirana in je čez celo leto deležna veliko sonca. Streha bi imela naklon 15 stopinj, nahaja pa se na področju Rače (p.š. 2327, pri Mariboru). Ker bi to bil skladiščni objekt ne pričakujem, da bi se poraba električne energije nekaj drastično povečala, v tem trenutku pa imamo strošek elektrike mesečno približno 1000 EUR. Ali je po vaših izkušnjah možno, da si s 375m2 površine pokrijemo strošek električne energije? Kakšna bi po vaših izkušnjah bila investicija v takšno zadevo in seveda povratek investicije? Če to ni pravi forum za to, se že vnaprej opravičujem. Hvala!

Dobi čimveč ponudb izvajalcev in izračunov, kdaj se ti investicija povrne. Vsaka sončna elektrarna ima svoje detajle, zaradi katerih je nehvaležno govoriti "čez prst".

[matix]

Hvala Lihkar. Saj vem, da je odvisno od različnih spremenljivk, sem mislil, da če ima kdo kakšno izkušnjo v konkretnem primeru, pa seveda, da je gradil pred kratkim.

[Energetik81]

Lepo, da veš, da proizvajalcu (kateremu točno?) to ne bi bil problem narediti. Se lahko pozanimam preko tehnične službe...
Opiši mi vsaj osnove delovanja takega razsmernika, da bom razmislil, če je to sploh mogoče.

Nisem jaz ravno močnostni elektrotehnik, ampak glede na to, da že trenutni grid-tie razsmernik lahko dela do 0,8 ind/kap, kot si rekel glede na oddano delovno moč, bi rekel da rabi samo še en pravilno dimenzioniran kondič na DC strani. Ko pamet odklopi zvečer panele, ga lahko napaja navaden usmernik iz AC strani. Tako kot spodaj omenjeni STATCOM. Ne vem, samo ideja. Sigurno pa se da narediti kar hočeš.
Spodaj imaš lepo shemo. Inverter, ki mu nastaviš izhodno delovno in jalovo moč. "Energy source" (v tem primeru PV panel) je potreben le za potrebe oddajanja delovne moči v sistem. Ponoči se ta vir odklopi, zato deluje samo kot kompenzator jalove.

[bozgom]

Pozdravljeni!

Ker gradimo eno novo halo imam čisto eno laično vprašanje, ker je internet polnih različnih podatkov. In sicer, nadzorni mi je predlagal, da bi na južno stran hale (cca 375 m2 površine) postavili solarne panele. Lokacija je zelo dobro pozicionirana in je čez celo leto deležna veliko sonca. Streha bi imela naklon 15 stopinj, nahaja pa se na področju Rače (p.š. 2327, pri Mariboru). Ker bi to bil skladiščni objekt ne pričakujem, da bi se poraba električne energije nekaj drastično povečala, v tem trenutku pa imamo strošek elektrike mesečno približno 1000 EUR. Ali je po vaših izkušnjah možno, da si s 375m2 površine pokrijemo strošek električne energije? Kakšna bi po vaših izkušnjah bila investicija v takšno zadevo in seveda povratek investicije? Če to ni pravi forum za to, se že vnaprej opravičujem. Hvala!

Ob takšnem strošku za elektriko porabiš tam 7000 kWh/mesec oz. 85000 kWh/leto. SE moči 1 kWp lahko proizvede 1100-1200 kWh/kWp. Ker streha nima optimalni naklon lahko pričakuješ npr. 1000 kWh/kWp letnega donosa. Torej bi potreboval SE moči 85 kVA. Za 1 kWp potrebuješ površino tam 7 m2 oz 600 m2.
Na streho bi lahko postavil SE moči tam 50 kWp iz katere bi dobil 50.000 kWh elektrike na leto. Izgradnja takšne SE bi stala tam 50.000 €. Prihranil pa bi nekje 2/3 računa za elektriko. Amortizacija bi bila tam 7 let.

PS te številke so precej grobe in služijo le za občutek, kaj se lahko pričakuje.

[Lihkar]

Delovalo bi, ampak obupno nerentabilno.
Ponoči bi Iz istega mrežnega vira jemal energijo - pretvorba AC na DC - razsmernik (z DC na AC) - da dobiš želeno jalovo zraven delovne? Pa izgube transformacij?

Za ta namem je ceneje stopenjska kompenzacija s kondenzatorji.

EDIT: Odgovor je bil na Energetikov post

[matix]

Pozdravljeni!

Ker gradimo eno novo halo imam čisto eno laično vprašanje, ker je internet polnih različnih podatkov. In sicer, nadzorni mi je predlagal, da bi na južno stran hale (cca 375 m2 površine) postavili solarne panele. Lokacija je zelo dobro pozicionirana in je čez celo leto deležna veliko sonca. Streha bi imela naklon 15 stopinj, nahaja pa se na področju Rače (p.š. 2327, pri Mariboru). Ker bi to bil skladiščni objekt ne pričakujem, da bi se poraba električne energije nekaj drastično povečala, v tem trenutku pa imamo strošek elektrike mesečno približno 1000 EUR. Ali je po vaših izkušnjah možno, da si s 375m2 površine pokrijemo strošek električne energije? Kakšna bi po vaših izkušnjah bila investicija v takšno zadevo in seveda povratek investicije? Če to ni pravi forum za to, se že vnaprej opravičujem. Hvala!

Ob takšnem strošku za elektriko porabiš tam 7000 kWh/mesec oz. 85000 kWh/leto. SE moči 1 kWp lahko proizvede 1100-1200 kWh/kWp. Ker streha nima optimalni naklon lahko pričakuješ npr. 1000 kWh/kWp letnega donosa. Torej bi potreboval SE moči 85 kVA. Za 1 kWp potrebuješ površino tam 7 m2 oz 600 m2.
Na streho bi lahko postavil SE moči tam 50 kWp iz katere bi dobil 50.000 kWh elektrike na leto. Izgradnja takšne SE bi stala tam 50.000 €. Prihranil pa bi nekje 2/3 računa za elektriko. Amortizacija bi bila tam 7 let.

PS te številke so precej grobe in služijo le za občutek, kaj se lahko pričakuje.

Super, najlepša hvala za odgovor, točno nekaj takšnega sem iskal!

[Lihkar]

Naj izračuna nekdo, ki bo potem tudi izvedel in garantiral predvsem na sledeče segmente:
- realnost pričakovanega izplena
- doba vračila investicije (upoštevajoč tudi stroške zavarovanja, vzdrževanja...)
- pri izvedbi garancija na izvedbo (da ne bo čez nekaj let streha puščala zaradi cenene montaže)
- v primeru okvar zagotavljanja rezervnih delov v razumnem času (predvsem ko bodo komponente izven garancije)