[Fantocci]

Po zidarsko so lepili plošče med sabo, na robovih.
Zadnja leta tega ne vidim več med izvedbo na hišah, so jih odvadili tega početja.
Lahko pa pri svojem sosedu preštejem vsa sidra, ker se vidijo fleki na fasadi - očitno niso uporabljali EPS čepkov ampak so enostavno zamazali z lepilom.

[trance0]

Najbrž je pri novejših izvedbah manj napak? Bi bilo že možno tako sklepati, saj se izolacijske fasade zdaj že precej let delajo in se je verjetno tudi večina fasaderjev sčasoma odvadila določenih slabih praks iz preteklosti.

[csamo001]

Če se uporablja stiropor s preklopom tudi nedoslednosti fasaderjev nimajo takega vpliva.

[trance0]

Kakorkoli že, ob optimalni izvedbi se očitno daleč največji efekt res doseže že s prvimi ca. 7 cm, kot je napisal Verdox.

[Poldee]

Na steno vrzi 8 do 10 cm grafitnega pa je to to. 20 je meni cisti overkill, ce renoviras. Novogradnja je drugo.

[csamo001]

@trance0

Zakaj že? Lahko potem mirno napišeš, da se največji efekt doseže s prvimi 3 centimetri... Poleg tega, zakaj bi bila pri obnovah drugačna logika kot pri novogradnjah? Stiropor je stiropor, pa če se ga lepi na novo bajto, ali pa na zdomski grad iz 80. let.

Da še bolj plastično ponazorim: fasada s 3 cm stiroporja te bo stala 28 EUR na m2, tista s 15 cm stiroporja pa 35 EUR na m2. (številke od oke, ampak po mojem niso daleč od dejanskih oziroma so razmerja realna). Izgube preko fasade glede na Energetikov graf se več kot prepolovijo, prišparal pa si pri 300m2 fasade 2 jurja.

Meni je v osnovi čisto vseeno koliko oziroma kaj ljudje lepijo na svoje bajte. Ampak imeti kar nekaj večje izgube na celotnem objektu za jurja razlike v ceni celotne fasade (razlika med 15 cm in pol manj), pa tvegat, da se točka kondenza zaradi manjše debeline stiroporja premakne v nosilno konstrukcijo... ko voli nek izvoli.


@Poldee
Mi smo dali gor 12,5 grafitnega, s čimer smo zadostili Ekoskladovi zahtevi in bi ji, četudi bi bila bajta popolnoma gola. Pa je bilo že prej 5 cm tervola v sendvič konstrukciji. In ko smo že pri Ekoskladu: za 6-7 cm izolacije ne dobiš nič, za dvojno debelino pa par jurjev. Tisti, ki ob teh predpostavkah še vedno razmišlja, da bi namesto "prave" debeline dal 6-7cm...

[trance0]

@Csamo: Samo graf komentiram. Kaj se komu splača, se vsak odloči sam. Seveda več cm izolacije ni bistveno dražje, a tudi prihranki po grafu sodeč niso več tako veliki. Verjetno je v nekaterih primerih tudi 8 cm dobro izvedene izolacije lahko boljše kot 16 cm slabo izdelane fasade. Ponavljam, tukaj pa komentiram samo graf, ne kaj se izplača, ker je to odvisno tudi od energetske politike! Ekosklad, fasaderji, lobisti proizvajalcev izolacij in politiki imajo vsak svojo računico. Zapitek pa na koncu VEDNO plača potrošnik. Tudi denar za subvencije mora od nekod priti. 

Sem že tudi videl "intervju" na netu, v katerem en "strokovnjak" za današnji čas priporoča vsaj 40 cm izolacije ostrešja, v prihodnosti pa naj bi bilo po njegovem priporočljivih celo 50+ cm. Ne vem no, ko takšne zadeve berem, si mislim svoje.

[csamo001]

Sam mislim, da je tu treba sledit gradbeni stroki, ne kvazi strokovnjakom. Toplotna prevodnost zunanje stene med 0,2 in 0,3 je po mojem tisto, kar je smiselno ciljat, upoštevaje trenutne cene materialov, storitev in tudi subvencij. Govorit o 50 cm izolacije pa se tudi meni zdi mimo, ker razlike med 25cm in 50cm praktično ni.

[trance0]

Dokler imamo po Evropi in verjetno tudi v Sloveniji še vedno večino objektov brez kakršne koli izolacije, je nesmiselno debatirati samo o NE stavbah. Za veliko večino starih stavb bi bili energetski cilji doseženi že z razmeroma skromnimi debelinami izolacije zidov, streh in pa z menjavo celotnega stavbnega pohištva ter zastarelih ogrevalnih sistemov. Tistih nekaj cm več izolacije na steni ali strehi je na koncu po mojem dejansko povsem zanemarljivih in se danes verjetno temu pripisuje preveliko vlogo. Čas bo pokazal svoje, itak pa zmeraj bolj težijo v ekstreme skoraj povsod s predpisi na vseh področjih.

[xavi]

Če greš v popolno sanacijo, kar pomeni tudi menjavo stavbnega pohištva, je le tega treba montirat čisto na rob odprtine, da se znebiš toplotnega mosta špalete. Z 7 cm boš v takem primeru težko montiral okenske police, ki se dajo direktno na stiropor. Ostalo je lepo Samo razložil.

[csamo001]

Dokler imamo po Evropi in verjetno tudi v Sloveniji še vedno večino objektov brez kakršne koli izolacije, je nesmiselno debatirati samo o NE stavbah. Za veliko večino starih stavb bi bili energetski cilji doseženi že z razmeroma skromnimi debelinami izolacije zidov, streh in pa z menjavo celotnega stavbnega pohištva ter zastarelih ogrevalnih sistemov. Tistih nekaj cm več izolacije na steni ali strehi je na koncu po mojem dejansko povsem zanemarljivih in se danes verjetno temu pripisuje preveliko vlogo. Čas bo pokazal svoje, itak pa zmeraj bolj težijo v ekstreme skoraj povsod s predpisi na vseh področjih.

To je po mojem vprašanje kura-jajce. Ali ljudje delamo tako, kot standardi velevajo, ali pa se standardi izoblikujejo iz prakse. Pri izolaciji bi rekel, da slednje, ker so cene energentov v zadnjih desetletjih šle kamor so pač šle. Po mojem čista ekonomska odločitev kar se tiče debeline izolacije, ker z vidika življenjske dobe bajte je čisto vseeno, ali je med nosilnimi elementi in zaključnim slojem še karkoli vmes. Podobno velja za stavbno pohištvo in izolacijo strehe in tal. Ljudje smo pač homo economicus in vedno iščemo naboljši "bang for buck". Zato tudi ne vidim razloga, da bi te debeline izolacij še kaj bistveno napredovale, ker smo tehnično že na situaciji, ko bajte porabijo poleti več za hlajenje, kot pa pozimi za ogrevanje. Osebno se mi zdi, da bo z leti vedno več poudarka na sonaravni gradnji ter optimizaciji gradbenih elementov hiš v smeri, da bo energetska bilanca objekta zaradi umestitve v prostor in koriščenja naravnih danosti čim bolj nevtralna. S tega vidika so denimo zanimivi vkopani objekti, pa še pa još je tega. V dodajanju izolacije do daske v prihodnjih letih pa preprosto ne vidim nobene logike, ker se preprosto ne splača. Navsezadnje pa tudi za proizvodnjo izolacijskih materialov gre energija, pa je potrebno razmišljat tudi o tej parcialni nacionalni oziroma globalni bilanci.

[Energetik81]

Dokler imamo po Evropi in verjetno tudi v Sloveniji še vedno večino objektov brez kakršne koli izolacije, je nesmiselno debatirati samo o NE stavbah. Za veliko večino starih stavb bi bili energetski cilji doseženi že z razmeroma skromnimi debelinami izolacije zidov, streh in pa z menjavo celotnega stavbnega pohištva ter zastarelih ogrevalnih sistemov. Tistih nekaj cm več izolacije na steni ali strehi je na koncu po mojem dejansko povsem zanemarljivih in se danes verjetno temu pripisuje preveliko vlogo. Čas bo pokazal svoje, itak pa zmeraj bolj težijo v ekstreme skoraj povsod s predpisi na vseh področjih.

Če se že gre v obnovo, ne vidim smisla v šparanju s cm-ji stiropora! Tudi ne vidim razlike, če se gleda novo ali staro hišo, pri obeh si moraš zračunati ROI.

Sicer pa zgornja krivulja ni vse. Dejansko si mora investitor zrisati krivulje € glede na leta pri par različnih debelinah fasade, na isti graf pa potem še premice cene izdelave fasade pri takih debelinah. Potem se samo še odločiš, v koliko letih hočeš povrnitev investicije. Če se mi bo dalo, prilepim tak graf, sem ga naredil za moje hladno podstrešje.
Seveda pa nismo vedeževalci, in so cene kurjave lahko zelo mimo. Če se bodo energenti v prihodnje močno podražili, bi se splačalo limati še debelejši stiropor.

[bozgom]

Menim, da mnenje "več je boljše" ne pije vode tako z vidika države kot z vidika lastnika. Z vidika države je smiselno večati debelino izolacije tako dolgo, dokler bo prihranek na objektu večji, kot je porabljena energija za izdelavo, transport in vgradnjo zadnjega cm izolacije. Podobna je stvar z lastnikom, le da kWh zamenjajo €. Večanje debeline izolacije ne pomeni zgolj razlike v ceni cm izolacijskega materiala ampak je potrebno poleg dodati še vsaj: razliko v večji površini fasade in s tem dodatnimi m2, širše okenske police, potreba po sidranju in daljša sidra, višjim davkom in prispevkom zaradi večje zazidljive površine, manjšanju uporabnega volumna na podstrehi in kleti, manjša površina terase/balkona...
Pri novogradnji se s tem pač sprijazniš, če pa si v hiši že nekaj deset let je pa to malce težje.

[trance0]

Izračun ROI na dolgi rok v energetiki je lahko precej nehvaležna zadeva. Zaradi globalnega segrevanja bo morda čez 30 let v večini Slovenije takšna povprečna letna temperatura, kot je zdaj na Obali. Lahko se pa seveda obrne tudi v drugo smer. Edino za cene energentov sem prepričan, da bodo le rasle.

Drugače pa mora zame biti ROI vsekakor čim prej, ker smo na dolgi rok vsi mrtvi!

[Poldee]

@Poldee
Mi smo dali gor 12,5 grafitnega, s čimer smo zadostili Ekoskladovi zahtevi in bi ji, četudi bi bila bajta popolnoma gola. Pa je bilo že prej 5 cm tervola v sendvič konstrukciji. In ko smo že pri Ekoskladu: za 6-7 cm izolacije ne dobiš nič, za dvojno debelino pa par jurjev. Tisti, ki ob teh predpostavkah še vedno razmišlja, da bi namesto "prave" debeline dal 6-7cm...

Ja, razumem. Sam govorim iz svoje perspektive, mogoce sem prehitro zadovoljen, ne vem. Nisem pa nikoli za nic kar sem renoviral prosil za subvencijo, tako da mi ta postavka sploh ni v glavi. Ne za fasado, TC, okna, nic. Edino za kolektorje smo samograditelji nekaj dobili, ker je ZRMK priskrbel vse potrebno in 'tezil' s tem :-) Drugace pa ja, cimvec je bolje, vprasanje samo kje je meja rentabilnosti. Pri meni je 8 grafita vrh glave. Pri kom drugem pa vse kar je manj od 15 ni stvar resnosti. Jbg...