Čist iz firbca me zanima, kake so vaše izkušnje z izolacijo večstanovanjskih objektov, šol, poslovnih stavb ...
Ker je število zunanjih "sten" cca 3 x manjše, pa še te so ponavadi na pol zastekljene ali pokrite z zastekljenimi balkoni. Posledično je kup toplotnih mostov in zahtevnih oz. delikatnih posegov (okna), problem zamakanja v kameno volno ali požarna nevarnost zaradi stiropora. V večjih objektih z ljudmi, se pomembnost oziroma poraba energije oziroma izgube zaradi prezračevanja procentualno večkrat večje, kot v individualnih hišah.
Kaki so kaj prihranki, koliko so nižje položnice. NEPN stavi ravno na izolacijo in s tem računa na enormno znižanje porabe fosilnih energentov. Ali kdo pozna primer naknadne vgradnje prezračevanja v blok.
Izolacija res slabo izolirane AB plošče proti podstrehi ali fasade brez balkonov in praktično brez oken je verjetno smiselna, drugo po moje ne.
Po mojih obiskovalskih izkušnah, po menjavi oken nastane hud problem z obupnim zrakom. Sploh če spodnji stanovalci pogruntajo, da je najboljš metoda kip vsa okna in odpret vrata na stopnišče, v minutki je stanovanje prezračeno, njihove dišave pa počasi prodirajo v zgornja stanovanja. Tudi če zgornji izvedejo prezračevanje, bo ob vsakem odpiranju vrat na stopnišče, v stanovanje vdrlo ogromno obupnega zraka iz stopnišča. Skratka rešitev je prezračevanje celega bloka, ki pa zaradi efekta toplozračnega balona ni tako preprosto.
Na sliki so cilji NEPN.
O porazni izkušnji v bivši službi morda kdaj drugič.
Ker je število zunanjih "sten" cca 3 x manjše, pa še te so ponavadi na pol zastekljene ali pokrite z zastekljenimi balkoni. Posledično je kup toplotnih mostov in zahtevnih oz. delikatnih posegov (okna), problem zamakanja v kameno volno ali požarna nevarnost zaradi stiropora. V večjih objektih z ljudmi, se pomembnost oziroma poraba energije oziroma izgube zaradi prezračevanja procentualno večkrat večje, kot v individualnih hišah.
Kaki so kaj prihranki, koliko so nižje položnice. NEPN stavi ravno na izolacijo in s tem računa na enormno znižanje porabe fosilnih energentov. Ali kdo pozna primer naknadne vgradnje prezračevanja v blok.
Izolacija res slabo izolirane AB plošče proti podstrehi ali fasade brez balkonov in praktično brez oken je verjetno smiselna, drugo po moje ne.
Po mojih obiskovalskih izkušnah, po menjavi oken nastane hud problem z obupnim zrakom. Sploh če spodnji stanovalci pogruntajo, da je najboljš metoda kip vsa okna in odpret vrata na stopnišče, v minutki je stanovanje prezračeno, njihove dišave pa počasi prodirajo v zgornja stanovanja. Tudi če zgornji izvedejo prezračevanje, bo ob vsakem odpiranju vrat na stopnišče, v stanovanje vdrlo ogromno obupnega zraka iz stopnišča. Skratka rešitev je prezračevanje celega bloka, ki pa zaradi efekta toplozračnega balona ni tako preprosto.
Na sliki so cilji NEPN.
O porazni izkušnji v bivši službi morda kdaj drugič.


A to sploh zdrži več kot 20 let? Trideset let je najbrž že skrajni maksimum, potem pa je treba ponoviti vajo. Če samo z novo fasado v enem povprečnem stanovanju pri ogrevanju prihraniš preračunano 10 EUR/mesec ali recimo 120 EUR na leto, strošek fasade za takšno stanovanje pa je bil več kot 2000 EUR, je že vprašanje, ali ima takšna investicija sploh kakšen ekonomski smisel, v kolikor fasada ne zdrži vsaj 20+ let.


