[sassapo]

Odvisno od temperature dvižnega voda in zunanje temp. Nekako skuša držati izhodno toplotno moč.

[bvs]

Mislim da se pozna ker na višji temperaturi radijatorji bolj sušijo zrak in je posledično bolj suha hiša, vsaj jaz sem dobil tak občutek.

Tudi jaz sem prišel do enakega zaključka.

[Energetik81]

Mislim da se pozna ker na višji temperaturi radijatorji bolj sušijo zrak in je posledično bolj suha hiša, vsaj jaz sem dobil tak občutek.

Tudi jaz sem prišel do enakega zaključka.

Seveda pa to nikakor ne drži.

[labelsm]

Koliko pa imate kaj radiatorjev (tisti, ki imate) po hisi in kaksne kvadrature? 
Ker ko berem pod 40 st. dvizni vod pri -10 st., ne vem, ce se zajebavate ali imate super izolirane hise ali pa 80 kv.m. velike.
Mi imamo zdaj DV 47 in PV 40 st. pri 1 st. zunaj.

Navedite m2 radiatorja tipa 22 na "100m2" stanovanja.
Pa še izolacijo recimo. 
Moram premeriti radiatorje , da napišem svoje podatke.

Če vam pomagajo se kaj nasi podatki
Hisa letnik 1983 K-P-M. 8 cm stilopor 2slojna okna AJM streha posevno 25 cm ravno 30 cm tervol , 4 neizolirani balkoni skupna kvadratura 310 m2.
Ogrevamo 220 m2 .
Radjatorji jugoterm 22
Prtličje. 85 m2 notranja T 22.5-23°c
Radjatorji 120*50, 160*50, 80*90, 60*90, 60*90, 160*50, 120*50, 30*80+ lojtra 170*60.
Mansarda notranja 80 m2 T 23°c 23,5°c
Radjatorji 140*50, 120*50, 160*50, 60*90, 80×65, 160×50, 160×50, +lojtra 170*60
Stopnišče 55 m2 notranja T 21 °c
Aklimat 170×40, 110*40
Ogrevam 24/7 DV se ni prečka 37,5 °c je pa v sistemu 500l zalogovnik .
Januar povprečje DV 35- 36,5°c

[okane]

Mislim da se pozna ker na višji temperaturi radijatorji bolj sušijo zrak in je posledično bolj suha hiša, vsaj jaz sem dobil tak občutek.

Tudi jaz sem prišel do enakega zaključka.

Seveda pa to nikakor ne drži.

Daj napiši kaj več o tem.
Ker jaz sem dvignil temperaturo zaradi sanitarne vode, v hiši je bilo že prej pretoplo, razen stopnišča kjer mankajo radiatorji in pa kopalnica kjer bi želel da je topleje.

[bozgom]

---

Pri tebi mi je vedno manj jasno. A ni bilo konstantno govora, da si nabavil močno TČ, da lahko pokompenziraš slabo izolirano hišo? TUdi dvižni vodi, o katerih pišeš pri sebi... Zakaj pri milem bogu bi nekdo spuščal 50 stopinj v radiatorje pri 12 cm izolacije na vertikali?

Slabo bereš ali slabo razumeš prebrano. Rekel sem, da sem kupil tako močno TČ da mi lahko tudi pri najnižji pričakovani temperaturi (tam -20°C) pokrije vse potrebe po toploti. Torej ima dovolj moči pri -20°C, koliko pa jo ima pri +7°C (kot se običajno navaja) mi je pa vseeno.
Zapisal sem tudi, da mi voda za kratek čas pride tudi do 50°C (max imam nastavljen na 58°C). To pa je zaradi načina regulacije. Poznamo tri vrste regulacije: fiksna temperatura DV ali PV, plazeča temperatura DV ali PV, temperaturni primamljaj. Sam imam tretjo vrsto regulacije. Četudi mi DV za kratek čas pride tako visoko je suma sumarum boljši COP, kot če bi TČ ves čas delala na neki fiksni temperaturi.

[Energetik81]

Mislim da se pozna ker na višji temperaturi radijatorji bolj sušijo zrak in je posledično bolj suha hiša, vsaj jaz sem dobil tak občutek.

Tudi jaz sem prišel do enakega zaključka.

Seveda pa to nikakor ne drži.

Daj napiši kaj več o tem.
Ker jaz sem dvignil temperaturo zaradi sanitarne vode, v hiši je bilo že prej pretoplo, razen stopnišča kjer mankajo radiatorji in pa kopalnica kjer bi želel da je topleje.

Kaj pa ima tukaj zraven sanitarna voda?

Če so radiatorji občasno bolj vroči pri enaki sobni temp. relativna vlažnost ne bo prav nič nižja.
RV% bo nižja, če bo sobna temperatura višja, ne glede na vir ogrevanja.
Poigraj se s tem: http://www.dpcalc.org/

Sicer pa za suhe roke, grlo in nos ni bistvena relativna vlažnost zraka, ampak absolutna vlažnost oziroma rosišče.

[bvs]

@Energetik81, delaš napačne zaključke za neizolirane hiše. Zrak v takšni hiši mora krožit, kar je možno doseči samo z povišanjem temperature. In ko zrak kroži, obenem suši zidove, ni plesni itd. Teorija je nekaj, praksa drugo.
P.S. V takšni hiši vlažnost nikoli ne pade tako nizko, da bi bila vlažnost prenizka.

[Energetik81]

Ali pišeš o relativni ali absolutni vlagi, sicer se ni smiselno pogovarjati.
Kaj misliš s kroženjem??

[Fantocci]

Ravno to intenzivno kroženje zraka je negativna posledica kampanjskega ogrevanja, ko moraš občasno nabiti temperaturo v radiatorjih, da pokriješ primanjkljaj. Zato je bolje 24/7.

Pri talnem praktično ni nobenega kroženja (vsaj ne občutnega), ker je razlika v temperaturah tal in zraka minimalna. Manj je tudi prahu v zraku zato. (seveda je tudi površina pri talnem veliko večja..)

[csamo001]

---

Pri tebi mi je vedno manj jasno. A ni bilo konstantno govora, da si nabavil močno TČ, da lahko pokompenziraš slabo izolirano hišo? TUdi dvižni vodi, o katerih pišeš pri sebi... Zakaj pri milem bogu bi nekdo spuščal 50 stopinj v radiatorje pri 12 cm izolacije na vertikali?

Slabo bereš ali slabo razumeš prebrano. Rekel sem, da sem kupil tako močno TČ da mi lahko tudi pri najnižji pričakovani temperaturi (tam -20°C) pokrije vse potrebe po toploti. Torej ima dovolj moči pri -20°C, koliko pa jo ima pri +7°C (kot se običajno navaja) mi je pa vseeno.
Zapisal sem tudi, da mi voda za kratek čas pride tudi do 50°C (max imam nastavljen na 58°C). To pa je zaradi načina regulacije. Poznamo tri vrste regulacije: fiksna temperatura DV ali PV, plazeča temperatura DV ali PV, temperaturni primamljaj. Sam imam tretjo vrsto regulacije. Četudi mi DV za kratek čas pride tako visoko je suma sumarum boljši COP, kot če bi TČ ves čas delala na neki fiksni temperaturi.

Čakaj zdaj, a nisi pisal, da imaš slabo izoliran objekt, zdaj pa praviš, da imaš 12 cm izolacije na fasadi?

---

@Energetik81, delaš napačne zaključke za neizolirane hiše. Zrak v takšni hiši mora krožit, kar je možno doseči samo z povišanjem temperature. In ko zrak kroži, obenem suši zidove, ni plesni itd. Teorija je nekaj, praksa drugo.
P.S. V takšni hiši vlažnost nikoli ne pade tako nizko, da bi bila vlažnost prenizka.

Zdaj pa ga že ornk sviraš. Zrak mora krožiti s povišanjem temperature? Kaj ima gibanje zraka z višanjem temperature v prostoru?

Fizika je ista za vse objekte. Edina razlika med izoliranimi in neizoliranimi objekti je ta, da je površinska temperatura sten zaradi slabe izolacije pri slednjih nižja in posledično hitreje pride do nastanka kondezna in posledično plesni. Pa je lahko relativna vlažnost in povprečna temperatura v enih in drugih enaka. Če pa želiš v neizoliranih znižati možnost nastanka plesni pa je pač treba ali dvigni temperaturo (po možnosti s 24-urnim ogrevanjem, da so stene čimbolj enakomerno ogrete) ali pa znižati relativno vlažnost. Slednje pa dosežeš z bolj pogostim zračenjem, in sicer do točke, ko je lahko zrak že toliko suh, da draži dihalne organe.

---

Ravno to intenzivno kroženje zraka je negativna posledica kampanjskega ogrevanja, ko moraš občasno nabiti temperaturo v radiatorjih, da pokriješ primanjkljaj. Zato je bolje 24/7.

Pri talnem praktično ni nobenega kroženja (vsaj ne občutnega), ker je razlika v temperaturah tal in zraka minimalna. Manj je tudi prahu v zraku zato. (seveda je tudi površina pri talnem veliko večja..)

Po mojem je največja razlika med 24/7 in kampanjskim v tem, da zunanje kote objekta, ki so že sami po sebi toplotni most, v primeru slednjega bistveno hladnejše. Ergo: velika verjetnost plesni, sploh pri neizoliranem objektu.

[csamo001]

Dan je spet lušno, v petih urah delovanja 10 defrostov. Sem ji pa včeraj kot že omenjeno dvignil omejitev iz 60% na 80%.

[Fery]

Naša pa še nobenega.
Najbrž zato, ker zunaj čemi in ne dela nič.

[bvs]

@csamo001, brezveze, da debatiram, ker nima smisla. Živim v dobro izolirani hiši, starši imajo neizolirano hišo. Prepričati jih, da naj spijo v topli spalnici ne bo šlo. Torej odpade 24/7 ogrevanje kot je pri meni. Posledično je potrebno ogrevati na moč, ko je spalnica prazna.

[csamo001]

Tudi jaz živim v zelo dobor izolirani hiši. Radiatorsko ogrevanje, med 5. in 24. uro, ponoči miruje. Ciljna temperatura 22,6, gre tudi čez 23. Čez 40 stopinj dvižnega voda še nismo šli.